Page 105 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 105
Božidar Debenjak
prejšnje polne množine, to pa ne more biti pravično in ne sme nikoli
več biti. Pri tem je kupec zagotov svojih obresti in ni v tveganosti, kar
je proti naravi slehernega nakupa. In to se ne zgodi, kjer je bilo izrecno
dogovorjeno kos za kosom, temveč naj obresti ostanejo, peljejo, [tam]
plete in opleta enako kot njegove osnove, kot je prav.
Enajstič. In to je edino opravljanje tega nakupa, tako da on ni dobič-
kar ter naredi več kot vsi interesi: da ima obrestni junak [zins juncker]
svoje obresti v vsej tveganosti in jih je negotov tako kot vseh drugih svo-
jih imetkov. Zakaj obrestnik [zins man] s svojim imetkom je podvržen
Božji oblasti, na razne načine je na škodi od smrti, bolezni, povodnji,
ognja, viharjev, toče, strele, dežja, volkov, zveri in zlih ljudi. Vse te tve-
ganosti skupaj naj zadevajo obrestnega gospoda [zinßherr], saj na tej
osnovi in ne na kaki drugi stoje njegove obresti. Tudi mu prej ne pri-
tičejo obresti za njegov denar, razen če obrestnik ali prodajalec imetka
to izrecno določi in more svoje delo rabiti prosto, zdravo in brez ovir.
To se potrjuje iz pameti, narave in vseh pravic, ki tu soglasno pravijo,
da tveganost prodane reči stoji pri kupcu, zakaj prodajalec ni dolžan
varovati kupčevega blaga. Ko tako kupim obresti na neko imenovano
osnovo, ne kupim osnove, temveč delo in trud obrestnika na tej osnovi,
s katerim naj mi donaša moje obresti. Zato ostajajo pri meni vsa tvega-
nja, ki morejo ovirati takšno delo obrestnika, kolikor se to dogodi brez
njegove krivde in neizpolnitve, najsibo zaradi elementarnih sil, zveri,
ljudi, bolezni ali kakor se že reče ali se pripeti, v čemer ima obrestnik
enako velik interes kot obrestni gospod. Ko se mu tako po storjenem
trudu delo ne posreči, naj reče in sme prosto reči svojemu obrestnemu
gospodu: To leto ti nisem nič dolžan, zakaj prodal sem ti svoje delo in
trud donesti obresti na tem in tem imetku; to mi ni uspelo; škoda je
tvoja in ne moja. Zakaj če hočeš imeti interes zraven dobiti, moraš imeti
tudi interes zraven zgubiti, kakor to zahteva natura vsake kupčije. In tisti
obrestni gospodje, ki tega nočejo posoditi, so tako brumni7 kot roparji
in morilci in iz siromaka trgajo njegov imetek in hrano. Gorje jim.
7 Slovenska beseda »brumen« izvira iz nemškega frum oziroma from, iz katere se je
razvila moderna oblika fromm; današnji pomen se je premaknil na »pobožen«, a pri
Luthru, ki izmenično piše frum in from, ima beseda pomen, ki ustreza grškemu dika
ios − »tisti, ki dela prav«, v SSP neokretno prevedeno s »pravičen«; za to, da si lahko
»pravičen«, potrebuješ vsaj kanček oblasti; za to, da »delaš prav«, da si »brumen«,
moraš biti le »dobro drevo«, ki rodi dober sad, kot pravi evangelij.
103
prejšnje polne množine, to pa ne more biti pravično in ne sme nikoli
več biti. Pri tem je kupec zagotov svojih obresti in ni v tveganosti, kar
je proti naravi slehernega nakupa. In to se ne zgodi, kjer je bilo izrecno
dogovorjeno kos za kosom, temveč naj obresti ostanejo, peljejo, [tam]
plete in opleta enako kot njegove osnove, kot je prav.
Enajstič. In to je edino opravljanje tega nakupa, tako da on ni dobič-
kar ter naredi več kot vsi interesi: da ima obrestni junak [zins juncker]
svoje obresti v vsej tveganosti in jih je negotov tako kot vseh drugih svo-
jih imetkov. Zakaj obrestnik [zins man] s svojim imetkom je podvržen
Božji oblasti, na razne načine je na škodi od smrti, bolezni, povodnji,
ognja, viharjev, toče, strele, dežja, volkov, zveri in zlih ljudi. Vse te tve-
ganosti skupaj naj zadevajo obrestnega gospoda [zinßherr], saj na tej
osnovi in ne na kaki drugi stoje njegove obresti. Tudi mu prej ne pri-
tičejo obresti za njegov denar, razen če obrestnik ali prodajalec imetka
to izrecno določi in more svoje delo rabiti prosto, zdravo in brez ovir.
To se potrjuje iz pameti, narave in vseh pravic, ki tu soglasno pravijo,
da tveganost prodane reči stoji pri kupcu, zakaj prodajalec ni dolžan
varovati kupčevega blaga. Ko tako kupim obresti na neko imenovano
osnovo, ne kupim osnove, temveč delo in trud obrestnika na tej osnovi,
s katerim naj mi donaša moje obresti. Zato ostajajo pri meni vsa tvega-
nja, ki morejo ovirati takšno delo obrestnika, kolikor se to dogodi brez
njegove krivde in neizpolnitve, najsibo zaradi elementarnih sil, zveri,
ljudi, bolezni ali kakor se že reče ali se pripeti, v čemer ima obrestnik
enako velik interes kot obrestni gospod. Ko se mu tako po storjenem
trudu delo ne posreči, naj reče in sme prosto reči svojemu obrestnemu
gospodu: To leto ti nisem nič dolžan, zakaj prodal sem ti svoje delo in
trud donesti obresti na tem in tem imetku; to mi ni uspelo; škoda je
tvoja in ne moja. Zakaj če hočeš imeti interes zraven dobiti, moraš imeti
tudi interes zraven zgubiti, kakor to zahteva natura vsake kupčije. In tisti
obrestni gospodje, ki tega nočejo posoditi, so tako brumni7 kot roparji
in morilci in iz siromaka trgajo njegov imetek in hrano. Gorje jim.
7 Slovenska beseda »brumen« izvira iz nemškega frum oziroma from, iz katere se je
razvila moderna oblika fromm; današnji pomen se je premaknil na »pobožen«, a pri
Luthru, ki izmenično piše frum in from, ima beseda pomen, ki ustreza grškemu dika
ios − »tisti, ki dela prav«, v SSP neokretno prevedeno s »pravičen«; za to, da si lahko
»pravičen«, potrebuješ vsaj kanček oblasti; za to, da »delaš prav«, da si »brumen«,
moraš biti le »dobro drevo«, ki rodi dober sad, kot pravi evangelij.
103
