Page 129 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 129
Marko Kerševan
spominjanja Kristusove smrti in vstajenja v začetek spomladanskega
praznovanja je potegnila za sabo načrtovano ali spontano, vsiljeno ali
izsiljeno povezavo s »poganskimi« (pred- in mimo krščanskimi) miti,
obredi in simboli vsakoletnega pomladanskega preporoda, rodnosti
in plodnosti, zelenja in življenja.7 Tudi naši ljudskoreligiozni običaji in
pripovedi kažejo včasih kar groteskne rezultate prizadevanja po povezavi
obeh raznorodnih vsebin. Blagoslavljanje jedi v cerkvi pred veliko nočjo
– Valvasor ([1689] 1979, 197) poroča, da so slovenski kmetje njegovega
časa od duhovnika sami zahtevali njihovo blagoslavljanje –, običajno
jajc, hrena in šunke, je priklicalo ljudsko razlago, ki jo lahko slišimo še
danes: da so jajca solze, hren žeblji s križa, šunka (svinjska!) pa Kristu-
sovo telo. Nisem zasledil, da bi v Katoliški cerkvi glasno opozarjali na
tako blasfemijo …
Krščanska dilema
Seveda bi lahko našli tudi zelo uspele, simbolno bogate in navdihujoče
povezave, in to tako v cerkveno-teološki kot umetniški in ljudskoreli
giozni priredbi. V vsakem primeru pa je tako »pokristjanjenje poganstva«
dvorezno, neizogibno ga namreč spremlja »popoganjenje krščanstva«.
Po eni strani so tako in zato razumljiva puritanska nasprotovanja pra-
znovanju božiča (ker nima osnove v Bibliji in ker je preplavljeno s po-
gansko religioznimi in nereligioznimi predstavami in početji), čaščenju
svetnikov, Marije, velikonočnemu praznovanju, ki ni osredotočeno in
omejeno na Jezusovo smrt in vstajenje. Po drugi strani pa je ravno tako
očitno, da bi odstranitev, ali že sama omejitev nekrščanskih sestavin in
pojmovanj teh praznikov, ogrozila/omejila tudi navzočnost, vidnost in
7 Kompleksnost medsebojnega razlikovanja, prepletanje in prežemanja judovsko
krščanskih in »poganskih« religioznih prvin v vsakdanjem življenju že v času (in
prostoru) rimskega imperija prikazuje na primer Christoph Markschies v delu o
antičnem krščanstvu (Markschies 2006). Francoski zgodovinar Michel Meslin v
svojem delu o krščanstvu v rimskem imperiju posebej opozarja na pomen cikličnega
vsakoletnega praznovanja sicer enkratnih dogodkov Jezusovega življenja v nastajajoči
cerkveni liturgiji ter sprememb, ki naj bi jih pri tem doživelo tako ciklično naravno
(»pogansko«) dojemanje časa kot judovsko-krščansko pojmovanje enkratnosti do-
godkov linearnega časa zgodovine (odrešenja) (Meslin 1970, 184–90).
127
spominjanja Kristusove smrti in vstajenja v začetek spomladanskega
praznovanja je potegnila za sabo načrtovano ali spontano, vsiljeno ali
izsiljeno povezavo s »poganskimi« (pred- in mimo krščanskimi) miti,
obredi in simboli vsakoletnega pomladanskega preporoda, rodnosti
in plodnosti, zelenja in življenja.7 Tudi naši ljudskoreligiozni običaji in
pripovedi kažejo včasih kar groteskne rezultate prizadevanja po povezavi
obeh raznorodnih vsebin. Blagoslavljanje jedi v cerkvi pred veliko nočjo
– Valvasor ([1689] 1979, 197) poroča, da so slovenski kmetje njegovega
časa od duhovnika sami zahtevali njihovo blagoslavljanje –, običajno
jajc, hrena in šunke, je priklicalo ljudsko razlago, ki jo lahko slišimo še
danes: da so jajca solze, hren žeblji s križa, šunka (svinjska!) pa Kristu-
sovo telo. Nisem zasledil, da bi v Katoliški cerkvi glasno opozarjali na
tako blasfemijo …
Krščanska dilema
Seveda bi lahko našli tudi zelo uspele, simbolno bogate in navdihujoče
povezave, in to tako v cerkveno-teološki kot umetniški in ljudskoreli
giozni priredbi. V vsakem primeru pa je tako »pokristjanjenje poganstva«
dvorezno, neizogibno ga namreč spremlja »popoganjenje krščanstva«.
Po eni strani so tako in zato razumljiva puritanska nasprotovanja pra-
znovanju božiča (ker nima osnove v Bibliji in ker je preplavljeno s po-
gansko religioznimi in nereligioznimi predstavami in početji), čaščenju
svetnikov, Marije, velikonočnemu praznovanju, ki ni osredotočeno in
omejeno na Jezusovo smrt in vstajenje. Po drugi strani pa je ravno tako
očitno, da bi odstranitev, ali že sama omejitev nekrščanskih sestavin in
pojmovanj teh praznikov, ogrozila/omejila tudi navzočnost, vidnost in
7 Kompleksnost medsebojnega razlikovanja, prepletanje in prežemanja judovsko
krščanskih in »poganskih« religioznih prvin v vsakdanjem življenju že v času (in
prostoru) rimskega imperija prikazuje na primer Christoph Markschies v delu o
antičnem krščanstvu (Markschies 2006). Francoski zgodovinar Michel Meslin v
svojem delu o krščanstvu v rimskem imperiju posebej opozarja na pomen cikličnega
vsakoletnega praznovanja sicer enkratnih dogodkov Jezusovega življenja v nastajajoči
cerkveni liturgiji ter sprememb, ki naj bi jih pri tem doživelo tako ciklično naravno
(»pogansko«) dojemanje časa kot judovsko-krščansko pojmovanje enkratnosti do-
godkov linearnega časa zgodovine (odrešenja) (Meslin 1970, 184–90).
127
