Page 153 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 153
Mihael Glavan
resnica. (To je mogoče razumeti tudi iz Wienerjevega odlomka iz spisa
o klicanju in verovanju svetnikov, v katerem dokazuje, da na poti k Bogu
velja le vera in ne pomagajo nobeni nadomestki v podobi svetnikov.)
Trubarjevo in Wienerjevo življenjsko prizadevanje ni veljalo le zveličanju
lastne osebe, temveč tudi ljudi, med katerimi sta se po božji volji rodila,
in so znali le svoj materni slovenski jezik. Tako sta oba razumela svoje
poslanstvo. Matija Trost je v svojem panegiriku štel našega Trubarja v
vseh pogledih za primerljivega z Luthrom. Kar je Luther storil za Nemce,
je Trubar storil za Slovence. Torej, odvezal jim je jezik in jim odprl pot
do samospoštovanja.
Burno 16. stoletje je bilo poleg verskega predvsem tudi velik duhovni
prelom. Škof Geza Filo ga je imenoval kar revolucija z vsemi svojimi
drastičnimi, celo krvavimi implikacijami. Reformacija je najprej in pred-
vsem duhovna revolucija, ki opušča srednjeveški strah pred peklenskimi
mukami za grešno življenje. Brez greha pa ni nihče. Reformirati Cerkev
kot institucijo in vernika kot človeka na osnovi Svetega pisma, doživljati
Kristusa kot edino utelešeno božanstvo, milost skozi pošteno verovanje
in delovanje po veri – to so duhovi humanistične miselnosti, ki je začela
razklepati srednjeveški univerzalizem.
Kako živi »stoji in obstaja« reformacija
med današnjimi Slovenci
In kako je reformacija vplivala na Slovence? Prav gotovo odrešilno in
najprej sproščujoče, kasneje pa jih je pripeljala tudi v hudo travmatične
bivanjske stiske. Razvezala jim je prastrah pred usojenostjo posmrtne
kazni, kazala jim je notranje etične zapovedi, ki naj jim sledijo, in končno
jim je razvezala jezik za poslušanje, umevanje, branje in pisanje božje be-
sede, molitve in pesmi. Geza Filo celo pravi, da reformacija ni zaključena,
temveč ostaja kot trajna zaveza, da sproti preverjamo svoje delovanje in
v svoji veri reformiramo človekovo družbeno obnašanje do sočloveka,
narave in planeta. Luther in Trubar ter Wiener nas še zmeraj zadolžujejo,
da živimo in delujemo po svoji svobodni vesti, ker smo ustvarjeni po
božji podobi, s čimer nam je bilo podeljeno nedotakljivo dostojanstvo.
O razvoju skozi stoletja ne bom govoril, omenim naj le, da je prav člove
151
resnica. (To je mogoče razumeti tudi iz Wienerjevega odlomka iz spisa
o klicanju in verovanju svetnikov, v katerem dokazuje, da na poti k Bogu
velja le vera in ne pomagajo nobeni nadomestki v podobi svetnikov.)
Trubarjevo in Wienerjevo življenjsko prizadevanje ni veljalo le zveličanju
lastne osebe, temveč tudi ljudi, med katerimi sta se po božji volji rodila,
in so znali le svoj materni slovenski jezik. Tako sta oba razumela svoje
poslanstvo. Matija Trost je v svojem panegiriku štel našega Trubarja v
vseh pogledih za primerljivega z Luthrom. Kar je Luther storil za Nemce,
je Trubar storil za Slovence. Torej, odvezal jim je jezik in jim odprl pot
do samospoštovanja.
Burno 16. stoletje je bilo poleg verskega predvsem tudi velik duhovni
prelom. Škof Geza Filo ga je imenoval kar revolucija z vsemi svojimi
drastičnimi, celo krvavimi implikacijami. Reformacija je najprej in pred-
vsem duhovna revolucija, ki opušča srednjeveški strah pred peklenskimi
mukami za grešno življenje. Brez greha pa ni nihče. Reformirati Cerkev
kot institucijo in vernika kot človeka na osnovi Svetega pisma, doživljati
Kristusa kot edino utelešeno božanstvo, milost skozi pošteno verovanje
in delovanje po veri – to so duhovi humanistične miselnosti, ki je začela
razklepati srednjeveški univerzalizem.
Kako živi »stoji in obstaja« reformacija
med današnjimi Slovenci
In kako je reformacija vplivala na Slovence? Prav gotovo odrešilno in
najprej sproščujoče, kasneje pa jih je pripeljala tudi v hudo travmatične
bivanjske stiske. Razvezala jim je prastrah pred usojenostjo posmrtne
kazni, kazala jim je notranje etične zapovedi, ki naj jim sledijo, in končno
jim je razvezala jezik za poslušanje, umevanje, branje in pisanje božje be-
sede, molitve in pesmi. Geza Filo celo pravi, da reformacija ni zaključena,
temveč ostaja kot trajna zaveza, da sproti preverjamo svoje delovanje in
v svoji veri reformiramo človekovo družbeno obnašanje do sočloveka,
narave in planeta. Luther in Trubar ter Wiener nas še zmeraj zadolžujejo,
da živimo in delujemo po svoji svobodni vesti, ker smo ustvarjeni po
božji podobi, s čimer nam je bilo podeljeno nedotakljivo dostojanstvo.
O razvoju skozi stoletja ne bom govoril, omenim naj le, da je prav člove
151
