Page 154 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 154
ŠTUDIJSKI VEČERI
kovo nedotakljivo dostojanstvo, ki temelji v božji podobi v človeku, znova
močno podoživel in utemeljeval Edvard Kocbek. V najtežjih časih, ko
sta nam nacizem in fašizem, pa tudi stalinizem grozili, da bomo Slovenci
morda izbrisani z obličja zemlje, se je reformatorsko uprl katoliškemu
klerikalizmu, ki si je za svojo politično podobo izbral kolaboracionizem.
Poudarjal je antropocentrično krščanstvo, ki mu je zaradi svojega bistva
v odrešeniku, veri in svetem pismu bilo dragocenejše, prvotnejše in
globlje od prilagodljivega preživetja, ki ga je ponujala slovenska cerkev,
navezana na Rim in svoje materialne statusne podlage.
Paul Wiener (1495−1554) – življenjski in delovni razpon
od Ljubljane do Hermannstadta
Wienerjeva bivanjska in delovno ustvarjalna pot izkazuje njegovo
evropsko razsežnost. Bil je sopotnik velikega obrata od srednjega veka
k novemu, kar je bilo bistveno za prehod v humanistično miselnost in
renesančno dojemanje sveta. Temu duhu se je odprl v času študija na
dunajski univerzi. Od tod ga je pot naravno peljala v reformistične po-
glede na vero in cerkev. Wiener se nam torej kaže v obeh podobah: kot
izobražen humanističen mislec in reformatorski teolog, zato so njegovo
delo, življenje in nazori tudi primeren vzorec za vpogled v razvoj in
kontroverze sočasne evropske filozofske in teološke misli.
Njegova ustvarjalnost enakovredno pripada tako slovenski kot sed-
mograški luteranski cerkvi.
Rodil se je leta 1495 v Kranju, kjer je stal eden od utrjenih kranjskih
gradov. Verjetno je izhajal in neke tamkajšnje priseljene povzdignjene
uradniške družine. En brat je naredil vojaško kariero in umrl kot oficir
kraljeve vojske. V univerzitetnih matrikah je vpisan 13. okt. 1514 kot
P. W. iz Kranja, študij pa je po takratnih normativih zaključil z ma-
gisterijem (tako kot Dalmatin). Že zgodaj je postal pridigar in kmalu
dobil tudi odgovornejši mesti stolnega župnika in škofovega vikarja in
tajnika. Še bolj se je uveljavil v upravnih in oblastnih organih in uprav-
nih službah. V deželnem zboru je zastopal stan duhovnikov. Kmalu je
postal tudi duhovni predstojnik deželne uprave, sestavljene iz plemstva
in meščanstva, kjer ni bil le vodja finančnega sektorja, ampak celo ko-
152
kovo nedotakljivo dostojanstvo, ki temelji v božji podobi v človeku, znova
močno podoživel in utemeljeval Edvard Kocbek. V najtežjih časih, ko
sta nam nacizem in fašizem, pa tudi stalinizem grozili, da bomo Slovenci
morda izbrisani z obličja zemlje, se je reformatorsko uprl katoliškemu
klerikalizmu, ki si je za svojo politično podobo izbral kolaboracionizem.
Poudarjal je antropocentrično krščanstvo, ki mu je zaradi svojega bistva
v odrešeniku, veri in svetem pismu bilo dragocenejše, prvotnejše in
globlje od prilagodljivega preživetja, ki ga je ponujala slovenska cerkev,
navezana na Rim in svoje materialne statusne podlage.
Paul Wiener (1495−1554) – življenjski in delovni razpon
od Ljubljane do Hermannstadta
Wienerjeva bivanjska in delovno ustvarjalna pot izkazuje njegovo
evropsko razsežnost. Bil je sopotnik velikega obrata od srednjega veka
k novemu, kar je bilo bistveno za prehod v humanistično miselnost in
renesančno dojemanje sveta. Temu duhu se je odprl v času študija na
dunajski univerzi. Od tod ga je pot naravno peljala v reformistične po-
glede na vero in cerkev. Wiener se nam torej kaže v obeh podobah: kot
izobražen humanističen mislec in reformatorski teolog, zato so njegovo
delo, življenje in nazori tudi primeren vzorec za vpogled v razvoj in
kontroverze sočasne evropske filozofske in teološke misli.
Njegova ustvarjalnost enakovredno pripada tako slovenski kot sed-
mograški luteranski cerkvi.
Rodil se je leta 1495 v Kranju, kjer je stal eden od utrjenih kranjskih
gradov. Verjetno je izhajal in neke tamkajšnje priseljene povzdignjene
uradniške družine. En brat je naredil vojaško kariero in umrl kot oficir
kraljeve vojske. V univerzitetnih matrikah je vpisan 13. okt. 1514 kot
P. W. iz Kranja, študij pa je po takratnih normativih zaključil z ma-
gisterijem (tako kot Dalmatin). Že zgodaj je postal pridigar in kmalu
dobil tudi odgovornejši mesti stolnega župnika in škofovega vikarja in
tajnika. Še bolj se je uveljavil v upravnih in oblastnih organih in uprav-
nih službah. V deželnem zboru je zastopal stan duhovnikov. Kmalu je
postal tudi duhovni predstojnik deželne uprave, sestavljene iz plemstva
in meščanstva, kjer ni bil le vodja finančnega sektorja, ampak celo ko-
152
