Page 157 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 157
Mihael Glavan
pisem in ga opogumljal, da bi spoznal in odobril luteranske poglede in
spoznanja. Wienerju je vendarle uspelo doseči, da je kralj Ferdinand
proces prenesel iz Ljubljane na novo sodišče na Dunaju, nad katerim pa
je škof Tekstor obdržal nadzor, zato je ponovno prišlo do protokolarnih
ponaredb. Po številnih mukotrpnih pritožbah in reklamacijah je končni
dokument o zagovoru še zmeraj vseboval toliko nepravilnosti in lažnih
obtožb, da je Wiener zavrnil podpis. Po ponovni pritožbi kralju je bilo
sklenjeno, naj Wiener sam sestavi izčrpno poročilo za sodišče, ki bo pod
izrecno ingerenco kralja ugotovilo dejstva.
Glede na Wienerjevo starost, izobrazbo in družbeni status bi lahko
pričakovali, da je on močneje vplival na Trubarja. Po drugi strani pa
nam Pietersovo drugačno mnenje ponuja možnosti za več spekulativnih
pomisli. Najprej tisto, da si je Trubar prek Bonoma in še kako drugače,
morda na Dunaju, vendarle pridobil več teoretskega teološkega in filozof-
skega znanja, kot smo mu ga na osnovi skromnih podatkov o njegovem
izobraževanju pripisovali doslej. Jasno se izrisuje še druga podmena,
namreč tista o Trubarjevi izjemni prepričevalni in karizmatični osebno-
sti, kar potrjujejo njegovi kasnejši izjemni dosežki v cerkvenih službah
na Slovenskem in na Nemškem, in ne nazadnje v njegovi korespondenci
z visokimi in tudi najvišjimi cerkvenimi in cesarskimi voditelji.
Trubar in Wiener sta se vsekakor odlično razumela in se dopolnjevala.
Na žalost se je ohranil le en dokument o njunem sodelovanju, a je tudi
ta dovolj sporočilen.
Ko sem pred leti s posredovanjem gospoda Kacijanarja, nekdanjega
ljubljanskega škofa slavnega spomina, in tukajšnjega kapitlja bil pokli-
can semkaj v pridigarsko službo in postal kanonik, sem božjo besedo
prav nič drugače kakor zdaj pridigal v pravem navadnem krščanskem
smislu. S tem so bili zadovoljni spoštljivo omenjeni gospod Kacijanar
in ves kapitelj, deželna gosposka in vse osebe duhovnega in posvetnega,
visokega in nizkega stanu na Kranjskem; pozneje tudi gospod Urban
Tekstor, ki je rajnega gospoda Pavla Wienerja in mene posebej naprosil,
da sva opravljala pridigarsko službo v tukajšnji stolnici v nemškem in
slovenskem jeziku.3 Ko pa sva gospod Pavel in jaz nekatere osebe, ki so
3 Moj poudarek.
155
pisem in ga opogumljal, da bi spoznal in odobril luteranske poglede in
spoznanja. Wienerju je vendarle uspelo doseči, da je kralj Ferdinand
proces prenesel iz Ljubljane na novo sodišče na Dunaju, nad katerim pa
je škof Tekstor obdržal nadzor, zato je ponovno prišlo do protokolarnih
ponaredb. Po številnih mukotrpnih pritožbah in reklamacijah je končni
dokument o zagovoru še zmeraj vseboval toliko nepravilnosti in lažnih
obtožb, da je Wiener zavrnil podpis. Po ponovni pritožbi kralju je bilo
sklenjeno, naj Wiener sam sestavi izčrpno poročilo za sodišče, ki bo pod
izrecno ingerenco kralja ugotovilo dejstva.
Glede na Wienerjevo starost, izobrazbo in družbeni status bi lahko
pričakovali, da je on močneje vplival na Trubarja. Po drugi strani pa
nam Pietersovo drugačno mnenje ponuja možnosti za več spekulativnih
pomisli. Najprej tisto, da si je Trubar prek Bonoma in še kako drugače,
morda na Dunaju, vendarle pridobil več teoretskega teološkega in filozof-
skega znanja, kot smo mu ga na osnovi skromnih podatkov o njegovem
izobraževanju pripisovali doslej. Jasno se izrisuje še druga podmena,
namreč tista o Trubarjevi izjemni prepričevalni in karizmatični osebno-
sti, kar potrjujejo njegovi kasnejši izjemni dosežki v cerkvenih službah
na Slovenskem in na Nemškem, in ne nazadnje v njegovi korespondenci
z visokimi in tudi najvišjimi cerkvenimi in cesarskimi voditelji.
Trubar in Wiener sta se vsekakor odlično razumela in se dopolnjevala.
Na žalost se je ohranil le en dokument o njunem sodelovanju, a je tudi
ta dovolj sporočilen.
Ko sem pred leti s posredovanjem gospoda Kacijanarja, nekdanjega
ljubljanskega škofa slavnega spomina, in tukajšnjega kapitlja bil pokli-
can semkaj v pridigarsko službo in postal kanonik, sem božjo besedo
prav nič drugače kakor zdaj pridigal v pravem navadnem krščanskem
smislu. S tem so bili zadovoljni spoštljivo omenjeni gospod Kacijanar
in ves kapitelj, deželna gosposka in vse osebe duhovnega in posvetnega,
visokega in nizkega stanu na Kranjskem; pozneje tudi gospod Urban
Tekstor, ki je rajnega gospoda Pavla Wienerja in mene posebej naprosil,
da sva opravljala pridigarsko službo v tukajšnji stolnici v nemškem in
slovenskem jeziku.3 Ko pa sva gospod Pavel in jaz nekatere osebe, ki so
3 Moj poudarek.
155
