Page 203 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 203
PAUL WIENER
Abrahama in Izaka (1 Mz 48), in da je tudi Mojzes imenoval svetnike,
ko je govoril: Spomni se svojih služabnikov Abrahama, Izaka in Izraela
(2 Mz 32,13), in da tudi Salomon pozove Boga, naj se spomni Davido-
vega usmiljenja, kot se poje: O Gospod, spomni se Davida in vse njegove
blagočutnosti (Ps 132,1) – tedaj pravim takole: Prvič velja opomniti, da
se to pozivanje in klicanje ni obračalo na svetnike, temveč na Boga, kot
jasno pokažeta Mojzes in Salomon, in da Jakob ne uči, naj po smrti njega
in njegovih očetov te kličemo in molimo, temveč Jakob Jožefu pokaže, da
je treba oba njegova otroka šteti k rodu Izraela, kakor sta tudi Mojzes in
Salomon razumela zatrdilo, ki ga je Bog dal svetim očetom in njihovim
potomcem, da so se ga spominjali in z njim krepili svojo vero in upanje
in pri katerem so vztrajali v vseh težavah in slabostih vse do smrti, kar ne
pomeni klicati svetnike in njihova zasluženja kazati Bogu. Mišljena sta vse
prej Bog zaveze in njegovo zatrdilo (Mat 17,18), prikazana sta vera očetov
in njihovo zaupanje v Boga, kar je prava, vere polna molitev, grajena na
Božjem zatrdilu. [Raz 6,9] [VideAugustin.li.1q uesti super Ornes cap. 146]
Če tedaj želimo mi kristjani slediti takemu zgledu, moramo imeti v
mislih, da naše zatrdilo stoji na Kristusu, Božjem sinu; njega moramo
slišati po Očetovem glasu iz nebes. Dana nam je tudi zapoved, da mo-
limo v njegovem imenu, in zatrdilo ter tolažba, da se nam bo dogodilo,
kar Očeta prosimo v njegovem imenu (Jan 16,23). S tem se moramo
zadovoljiti in našo molitev usmeriti k nebeškemu Očetu skozi Kristusa
v skladu z namenom in načinom, ki nas ga je učil Gospod Kristus, ko
je govoril: Vi torej molite takole: Oče naš, ki si v nebesih (Mat 6,9) … itd.
Zato ne morem in nočem priznati ne klicanja ne češčenja svetnikov.
Vidim tudi, čeprav so med dunajskim eksamenom besedici »klicati«
in »moliti« tolmačili in mi ju očitali largo in largissimo modo, da ni v
škodo Božji časti, klicanju in češčenju, ki sem jih pritegnil in alegiral kot
potrebne, temveč je dobro in nujno, da razlikujemo med častjo, klica-
njem in češčenjem Boga ter izkazovanjem časti svetnikom. Toda mojstri
revokacijskega spisa tukaj ne delajo nobene razlike, temveč hočejo za
vsako ceno pustiti v veljavi klicanje in češčenje svetnikov. Zato bom tukaj
prikazal svoje mnenje o klicanju in češčenju, ga podprl s pričevanjem
svetega Pisma in z izreki katoliških ter ortodoksnih očetov, nato vsako-
mur pustil presoditi, ali sem jaz odstopil od nauka svetih evangelijev in
201
Abrahama in Izaka (1 Mz 48), in da je tudi Mojzes imenoval svetnike,
ko je govoril: Spomni se svojih služabnikov Abrahama, Izaka in Izraela
(2 Mz 32,13), in da tudi Salomon pozove Boga, naj se spomni Davido-
vega usmiljenja, kot se poje: O Gospod, spomni se Davida in vse njegove
blagočutnosti (Ps 132,1) – tedaj pravim takole: Prvič velja opomniti, da
se to pozivanje in klicanje ni obračalo na svetnike, temveč na Boga, kot
jasno pokažeta Mojzes in Salomon, in da Jakob ne uči, naj po smrti njega
in njegovih očetov te kličemo in molimo, temveč Jakob Jožefu pokaže, da
je treba oba njegova otroka šteti k rodu Izraela, kakor sta tudi Mojzes in
Salomon razumela zatrdilo, ki ga je Bog dal svetim očetom in njihovim
potomcem, da so se ga spominjali in z njim krepili svojo vero in upanje
in pri katerem so vztrajali v vseh težavah in slabostih vse do smrti, kar ne
pomeni klicati svetnike in njihova zasluženja kazati Bogu. Mišljena sta vse
prej Bog zaveze in njegovo zatrdilo (Mat 17,18), prikazana sta vera očetov
in njihovo zaupanje v Boga, kar je prava, vere polna molitev, grajena na
Božjem zatrdilu. [Raz 6,9] [VideAugustin.li.1q uesti super Ornes cap. 146]
Če tedaj želimo mi kristjani slediti takemu zgledu, moramo imeti v
mislih, da naše zatrdilo stoji na Kristusu, Božjem sinu; njega moramo
slišati po Očetovem glasu iz nebes. Dana nam je tudi zapoved, da mo-
limo v njegovem imenu, in zatrdilo ter tolažba, da se nam bo dogodilo,
kar Očeta prosimo v njegovem imenu (Jan 16,23). S tem se moramo
zadovoljiti in našo molitev usmeriti k nebeškemu Očetu skozi Kristusa
v skladu z namenom in načinom, ki nas ga je učil Gospod Kristus, ko
je govoril: Vi torej molite takole: Oče naš, ki si v nebesih (Mat 6,9) … itd.
Zato ne morem in nočem priznati ne klicanja ne češčenja svetnikov.
Vidim tudi, čeprav so med dunajskim eksamenom besedici »klicati«
in »moliti« tolmačili in mi ju očitali largo in largissimo modo, da ni v
škodo Božji časti, klicanju in češčenju, ki sem jih pritegnil in alegiral kot
potrebne, temveč je dobro in nujno, da razlikujemo med častjo, klica-
njem in češčenjem Boga ter izkazovanjem časti svetnikom. Toda mojstri
revokacijskega spisa tukaj ne delajo nobene razlike, temveč hočejo za
vsako ceno pustiti v veljavi klicanje in češčenje svetnikov. Zato bom tukaj
prikazal svoje mnenje o klicanju in češčenju, ga podprl s pričevanjem
svetega Pisma in z izreki katoliških ter ortodoksnih očetov, nato vsako-
mur pustil presoditi, ali sem jaz odstopil od nauka svetih evangelijev in
201
