Page 207 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 207
PAUL WIENER
nafarbano kaj drugega kot to, kar pritiče Bogu in kar je na njem samem.
Pravi tudi, da molitev, ki se ne zgodi skozi Kristusa, ne samo ne more
izbrisati greha, temveč sama postane greh. Item: Popolna religija in popol
no bogoslužje je, kadar se obračamo k večnemu Stvarniku. [De li. arb, li. 3]
Še več izrekov starih očetov bom navedel v zaključku, pred tem pa
bom obravnaval češčenje svetnikov in tisto, kar vsebuje zadnji del člena
revokacije, ki se glasi takole:
Toda zdaj priznam in trdim, da je treba moliti svetnike, da bi prosili
za nas, in da je cerkev prav in dobro uredila, da pri sveti maši in tudi
sicer v svetih sufragijah in litanijah sledimo običaju: Sveta Mati Božja
in drugi svetniki, prosite za nas itd.
O češčenju svetnikov je bilo med dunajskim eksamenom rečeno marsi-
kaj, kar v mojem priznanju sploh ni navedeno. Tako nisem jaz, temveč so
gospodje komisarji na dolgo in široko tolmačili besedo »moliti«, adorare,
na kar sem dejal, da lahko govorimo o klicanju ali češčenju, kolikor s tem
izkazujemo čast [würdigen]. V Pismu namreč pogosto beremo, da je bil
kralj češčen, to je spoštovan [angebetet, das ist geehrt], in so se pred njim
priklanjali, tako kot je Abraham počastil [angebetet] deželane, to je: se
jim zahvalil, in tako kot Jakob sedemkrat počasti [anbetet] brata Ezava (1
Mz 33,3). Če bi ostali pri tem izkazovanju časti, bi to bilo sprejemljivo, saj
svetnikov ne bi molili kot Boga, temveč bi jim izkazovali čast kot ljudem.
Ampak mojstri revokacijskega spisa glede tega, o čemer so govorili
gospodje komisarji, ne delajo nobene razlike, ne largo ne largissimo
modo, temveč želijo preprosto, naj molimo svetnike, da bi prosili za nas.
To pove nekaj drugega kot izkazovanje časti in zahvala. Svetnike naj bi
klicali in molili, da bi nam naredili milostnega Boga.
A Pismo pravi odkrito in jasno (5 Mz 6) in Kristus ponovi v Novi
zavezi in govori: Gospoda, svojega Boga, môli in samo njemu služi (Mt
4, 10), da ne bi poleg Boga ne molili ne služili nobenemu ustvarjenemu
bitju. In posebej velja opozoriti, da je z besedo »služiti« pojasnjeno češče-
nje, da bi ga čim bolje razumeli in naše srce, našo vero in naše služenje
pridržali samo Bogu. Kajti moliti Boga pomeni bati se ga v srcu in mu
izkazovati čast, ga zvesto klicati in opravljati redno bogoslužje, saj je
temu namenjena beseda »služiti«.
205
nafarbano kaj drugega kot to, kar pritiče Bogu in kar je na njem samem.
Pravi tudi, da molitev, ki se ne zgodi skozi Kristusa, ne samo ne more
izbrisati greha, temveč sama postane greh. Item: Popolna religija in popol
no bogoslužje je, kadar se obračamo k večnemu Stvarniku. [De li. arb, li. 3]
Še več izrekov starih očetov bom navedel v zaključku, pred tem pa
bom obravnaval češčenje svetnikov in tisto, kar vsebuje zadnji del člena
revokacije, ki se glasi takole:
Toda zdaj priznam in trdim, da je treba moliti svetnike, da bi prosili
za nas, in da je cerkev prav in dobro uredila, da pri sveti maši in tudi
sicer v svetih sufragijah in litanijah sledimo običaju: Sveta Mati Božja
in drugi svetniki, prosite za nas itd.
O češčenju svetnikov je bilo med dunajskim eksamenom rečeno marsi-
kaj, kar v mojem priznanju sploh ni navedeno. Tako nisem jaz, temveč so
gospodje komisarji na dolgo in široko tolmačili besedo »moliti«, adorare,
na kar sem dejal, da lahko govorimo o klicanju ali češčenju, kolikor s tem
izkazujemo čast [würdigen]. V Pismu namreč pogosto beremo, da je bil
kralj češčen, to je spoštovan [angebetet, das ist geehrt], in so se pred njim
priklanjali, tako kot je Abraham počastil [angebetet] deželane, to je: se
jim zahvalil, in tako kot Jakob sedemkrat počasti [anbetet] brata Ezava (1
Mz 33,3). Če bi ostali pri tem izkazovanju časti, bi to bilo sprejemljivo, saj
svetnikov ne bi molili kot Boga, temveč bi jim izkazovali čast kot ljudem.
Ampak mojstri revokacijskega spisa glede tega, o čemer so govorili
gospodje komisarji, ne delajo nobene razlike, ne largo ne largissimo
modo, temveč želijo preprosto, naj molimo svetnike, da bi prosili za nas.
To pove nekaj drugega kot izkazovanje časti in zahvala. Svetnike naj bi
klicali in molili, da bi nam naredili milostnega Boga.
A Pismo pravi odkrito in jasno (5 Mz 6) in Kristus ponovi v Novi
zavezi in govori: Gospoda, svojega Boga, môli in samo njemu služi (Mt
4, 10), da ne bi poleg Boga ne molili ne služili nobenemu ustvarjenemu
bitju. In posebej velja opozoriti, da je z besedo »služiti« pojasnjeno češče-
nje, da bi ga čim bolje razumeli in naše srce, našo vero in naše služenje
pridržali samo Bogu. Kajti moliti Boga pomeni bati se ga v srcu in mu
izkazovati čast, ga zvesto klicati in opravljati redno bogoslužje, saj je
temu namenjena beseda »služiti«.
205
