Page 208 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 208
PREVOD
Mnogi pa si domišljajo, da smemo moliti svetnike, ker Kristus ne pra-
vi, naj molimo samo Boga, ampak besedico »samo« doda šele k »služi«.
Na to odgovarjam takole: To je hudičeva glosa in ni v skladu z naukom
katoliških očetov. Kajti Avguštin pravi sledeče: Čast izkazuj samo Bogu,
vsako dušo, ki ima um in je posvečena, pa zgolj ljubi in ji sledi v skladu z
njenimi zasluženji in po meri, ki ji jo velja izkazati. Môli samo Gospoda,
tvojega Boga in samo njemu služi. Tukaj slišimo, kako Avguštin obravnava
ta izrek in ne dopušča, da bi morali ali smeli moliti ustvarjena bitja, pa naj
bodo še tako sveta, temveč jih moramo ljubiti in jim po zasluženju slediti.
Ko pa gre za Boga, moramo moliti samo njega in služiti samo njemu. [De
quanti.anima Deus solus colendus est Quaelibet anima Rationis compos
atque beatissima amanda tamtum modo et iuvitanda est,eique pro merito
atque ordine, quid ei congruit deferendum est. Nam dominum deum
tuum tantum adorabis et illi soli servies.]
Tako tudi Kristus Gospod v pogovoru s Samarijanko o češčenju Boga
ne govori kot o preprosti počastitvi ali priklanjanju, temveč kot o bogo-
služju, ki velja samo Bogu, pravi namreč: Pride pa ura, in je že zdaj, ko
bodo pravi častilci molili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si
namreč želi Oče. Bog je duh, in kateri ga molijo, ga morajo moliti v duhu
in resnici (Jan 4, 23–24).3
Tukaj češčenje ni razumljeno kot golo izkazovanje časti, temveč kot
bogoslužje, pri katerem sta duh in srce navzoča s pravim zaupanjem in
v resnici brez slehernega hinavstva.
In o takem češčenju govori angel, ki je imel v rokah večni evangelij
in je z močnim glasom dejal, naj se bojimo Boga in mu izkažemo čast,
in nato še: Molite njega, ki je naredil nebo in zemljo (Raz 14,7). Summa
summarum, v celotnem Pismu zmeraj najdemo v srčiki skupaj češčenje,
strah in služenje. Glede tega, kar je napisano o češčenju kraljev, pa razum
sam opazi, da pomeni zgolj izkazovanje časti, zahvalo ali priklanjanje, in
sploh ne spada k tej obravnavi češčenja umrlih svetnikov, ki vendar niso
navzoči med nami. Da, ko so sveti apostoli še živeli in opravljali čudežna
znamenja, se niso pustili moliti, tako kot se Peter ni pustil moliti stotniku
3 Op. prev.: V slovenskem standardnem prevodu: »Pride pa ura, in je že zdaj, ko bodo
pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče.
Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici«.
206
Mnogi pa si domišljajo, da smemo moliti svetnike, ker Kristus ne pra-
vi, naj molimo samo Boga, ampak besedico »samo« doda šele k »služi«.
Na to odgovarjam takole: To je hudičeva glosa in ni v skladu z naukom
katoliških očetov. Kajti Avguštin pravi sledeče: Čast izkazuj samo Bogu,
vsako dušo, ki ima um in je posvečena, pa zgolj ljubi in ji sledi v skladu z
njenimi zasluženji in po meri, ki ji jo velja izkazati. Môli samo Gospoda,
tvojega Boga in samo njemu služi. Tukaj slišimo, kako Avguštin obravnava
ta izrek in ne dopušča, da bi morali ali smeli moliti ustvarjena bitja, pa naj
bodo še tako sveta, temveč jih moramo ljubiti in jim po zasluženju slediti.
Ko pa gre za Boga, moramo moliti samo njega in služiti samo njemu. [De
quanti.anima Deus solus colendus est Quaelibet anima Rationis compos
atque beatissima amanda tamtum modo et iuvitanda est,eique pro merito
atque ordine, quid ei congruit deferendum est. Nam dominum deum
tuum tantum adorabis et illi soli servies.]
Tako tudi Kristus Gospod v pogovoru s Samarijanko o češčenju Boga
ne govori kot o preprosti počastitvi ali priklanjanju, temveč kot o bogo-
služju, ki velja samo Bogu, pravi namreč: Pride pa ura, in je že zdaj, ko
bodo pravi častilci molili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si
namreč želi Oče. Bog je duh, in kateri ga molijo, ga morajo moliti v duhu
in resnici (Jan 4, 23–24).3
Tukaj češčenje ni razumljeno kot golo izkazovanje časti, temveč kot
bogoslužje, pri katerem sta duh in srce navzoča s pravim zaupanjem in
v resnici brez slehernega hinavstva.
In o takem češčenju govori angel, ki je imel v rokah večni evangelij
in je z močnim glasom dejal, naj se bojimo Boga in mu izkažemo čast,
in nato še: Molite njega, ki je naredil nebo in zemljo (Raz 14,7). Summa
summarum, v celotnem Pismu zmeraj najdemo v srčiki skupaj češčenje,
strah in služenje. Glede tega, kar je napisano o češčenju kraljev, pa razum
sam opazi, da pomeni zgolj izkazovanje časti, zahvalo ali priklanjanje, in
sploh ne spada k tej obravnavi češčenja umrlih svetnikov, ki vendar niso
navzoči med nami. Da, ko so sveti apostoli še živeli in opravljali čudežna
znamenja, se niso pustili moliti, tako kot se Peter ni pustil moliti stotniku
3 Op. prev.: V slovenskem standardnem prevodu: »Pride pa ura, in je že zdaj, ko bodo
pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče.
Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici«.
206
