Page 212 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 212
PREVOD

veliko manj, kot če bi sledili veri, potrpljenju in stanovitnosti svetnikov.
Pri tem pa s prstom nič manj ne kažejo name in na druge, češ da svet­
nikom odrekamo njim pripadajočo čast v nasprotju z nazorom starih
ortodoksnih očetov, s čimer vendar tudi starim očetom delajo krivico,
saj ti niso niti klicali svetnikov niti niso učili, da naj jih kličemo, temveč
so spomin na svetnike cerkvi predložili z namenom sledenja njihovi veri
in njihovim krepostim, brez slehernega malikovanja, kakor to izpričujejo
njihovi spisi. Sveti Avguštin namreč pravi: S spominjanjem jim izkazuje­
mo čast kot svetim ljudem Boga, ki so se vse do smrti njihovih teles borili
za resnico, da bi oznanjali in razodevali pravo in resnično religijo. [Aug.
lib. 8 ca. 2/Honoramus memorias eorum tanquam (etc et usque) religio.]

Item: Vsako dušo, ki ima um in živi kar najsvetejše življenje, velja zgolj
ljubiti in ji slediti po njenih zaslugah in po meri, ki ji jo pritiče izkazati,
kajti moliti moraš samo Gospoda tvojega Boga in služiti samo njemu.
In na nekem drugem mestu z jasnimi besedami reče: Svetnikom velja
izkazovati čast zaradi sledenja, ne pa jih moliti zaradi religije. [De quanti
animis] [Lib. de vera religion, caput ult./Honorandi sunt sancti proper
immitationem. Nod adorandi propter religionem.]

Prav tako tudi Evzebij piše o običaju izkazovanja časti svetnikom v stari
cerkvi in pravi: V časteh imamo spomin tistih, ki so prej trpeli, da bi duše,
ki prihajajo za njimi, z nazornimi zgledi spodbudili k poti prednikov. [Lib.
4 eccl.hist.capite 15/Memorias, quae prius passi fuerant, celebramus, ut
sequentium animi ad processorum magis exemplis insignibus suscitentur.]

Tako izkazovanje časti svetnikom in sledenje njihovi veri in njihovim
krepostim sem ljudstvu skrbno dajal za zgled in ju omenjal ob praznikih
svetnikov. Sedaj pa sem obdolžen, da sem v nasprotju z nazorom starih,
ortodoksnih očetov menil, da jih ne velja moliti, pri čemer so ti stari
očetje vendar trdili in učili nasprotno. In če bi bil tako lahkomiseln in
malodušen, da bi sledil mojstrom revokacijskega spisa, krivice ne bi storil
le sebi, temveč tudi ortodoksnim očetom, vrh tega pa bi Bogu odtegnil
njemu pripadajočo čast in bi Gospoda Kristusa, edinega veleduhovnika,
spravljivca in posrednika, oropal njegove časti in njegove službe, pred
čimer naj me Bog večno obvaruje.

In ker mi je bilo tako visoko zatrjeno, da smem v svojem poročilu
pisati o tem, da v mojem priznanju, ki sem ga predložil, in v mojem na-

210
   207   208   209   210   211   212   213   214   215   216   217