Page 64 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 64
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
pač pa zgolj izkušana. V novejših študijah o Schleiermacherju (npr. Al-
brecht 1994; Herms 2003; Marina 2008; Dole 2010; Hector 2010; 2012)
se je pojasnjevalni trend občutno odmaknil od »zaznavnega modela«
Schleiermacherjevega »občutja«, po katerem je Boga moč neposredno
izkusiti prek točno te instance (npr. Brandt 1968). Namesto tega je po
trebno Schleiermacherjev poudarek k občutenju razumeti v popolno-
ma post-kantovskem smislu (čeprav bi kdo lahko zagovarjal, da gre za
pogled blizu klasičnemu krščanstvu Tomaža Akvinskega), ki gradi na
prepričanju, da »ne obstaja nič takega, kot je izolirano izkustvo boštva«,
do katerega bi prišli bodisi prek kakršne koli čutne zaznave ali pa prek
občutja (Dial T, 31), saj je »sleherna možnost, da bi bil Bog na kakršen
koli način dan, že sama po sebi popolnoma izključena« (CF, 4.4).2 (prim.
Frank 2005).
Schleiermacher trdi, da lahko le konkretne, zgodovinsko vpete re-
ligije, vključujejo dejanske elemente »religije« (OR, 104, 106) oziroma
zavedanja Boga. Z drugimi besedami: »poroka neskončnega s končnim«
(OR, 107) je možna le v partikularnih zgodovinskih oblikah judovstva,
krščanstva ali katere koli druge religije. Univerzalna, generalizirana reli-
gija ne more biti realizirana ali izkušena s strani kogarkoli (OR, 97–99),
saj se »[religija] nikoli ne pojavlja v čistem stanju« (OR, 21). Kot se izrazi
Jacqueline Marina, je za Schleiermacherja sleherno religiozno izkustvo
»situirano izkustvo transcendentnega«; in »situiranosti ne moremo ab-
strahirati od izkustva« (Marina 2004, 133). Enak metodološki poudarek
na partikularnosti sleherne religije, kot ga najdemo v delu O religiji, kot
miselna nit označuje tudi Schleiermacherjevo Krščansko vero. Medtem
ko je dogmatska nota omenjenega dela protestantsko krščanska, napisana
za krščanske bralce in krščansko-triumfalistična, pa »Schleiermacher v
nasprotju s predstavniki nove ortodoksije nikoli ne zanika, da je krščan-
stvo le ena izmed religij« (Gerrish 1993, 210).
Tak pogled na religije pravzaprav predpostavlja določen tip plura-
listične matrice (namesto ekskluzivizma ali inkluzivizma), navkljub
2 V svojem prispevki k tej temi (Andrejč 2012) opažam občasne nedoslednosti v
Schleiermacherjevem razumevanju »so-postavljenosti« Boga v občutju, in ponujam
dodatne argumente proti »zanznavnem modelu« interpretacije Schleiermachovih
stališč.
62
pač pa zgolj izkušana. V novejših študijah o Schleiermacherju (npr. Al-
brecht 1994; Herms 2003; Marina 2008; Dole 2010; Hector 2010; 2012)
se je pojasnjevalni trend občutno odmaknil od »zaznavnega modela«
Schleiermacherjevega »občutja«, po katerem je Boga moč neposredno
izkusiti prek točno te instance (npr. Brandt 1968). Namesto tega je po
trebno Schleiermacherjev poudarek k občutenju razumeti v popolno-
ma post-kantovskem smislu (čeprav bi kdo lahko zagovarjal, da gre za
pogled blizu klasičnemu krščanstvu Tomaža Akvinskega), ki gradi na
prepričanju, da »ne obstaja nič takega, kot je izolirano izkustvo boštva«,
do katerega bi prišli bodisi prek kakršne koli čutne zaznave ali pa prek
občutja (Dial T, 31), saj je »sleherna možnost, da bi bil Bog na kakršen
koli način dan, že sama po sebi popolnoma izključena« (CF, 4.4).2 (prim.
Frank 2005).
Schleiermacher trdi, da lahko le konkretne, zgodovinsko vpete re-
ligije, vključujejo dejanske elemente »religije« (OR, 104, 106) oziroma
zavedanja Boga. Z drugimi besedami: »poroka neskončnega s končnim«
(OR, 107) je možna le v partikularnih zgodovinskih oblikah judovstva,
krščanstva ali katere koli druge religije. Univerzalna, generalizirana reli-
gija ne more biti realizirana ali izkušena s strani kogarkoli (OR, 97–99),
saj se »[religija] nikoli ne pojavlja v čistem stanju« (OR, 21). Kot se izrazi
Jacqueline Marina, je za Schleiermacherja sleherno religiozno izkustvo
»situirano izkustvo transcendentnega«; in »situiranosti ne moremo ab-
strahirati od izkustva« (Marina 2004, 133). Enak metodološki poudarek
na partikularnosti sleherne religije, kot ga najdemo v delu O religiji, kot
miselna nit označuje tudi Schleiermacherjevo Krščansko vero. Medtem
ko je dogmatska nota omenjenega dela protestantsko krščanska, napisana
za krščanske bralce in krščansko-triumfalistična, pa »Schleiermacher v
nasprotju s predstavniki nove ortodoksije nikoli ne zanika, da je krščan-
stvo le ena izmed religij« (Gerrish 1993, 210).
Tak pogled na religije pravzaprav predpostavlja določen tip plura-
listične matrice (namesto ekskluzivizma ali inkluzivizma), navkljub
2 V svojem prispevki k tej temi (Andrejč 2012) opažam občasne nedoslednosti v
Schleiermacherjevem razumevanju »so-postavljenosti« Boga v občutju, in ponujam
dodatne argumente proti »zanznavnem modelu« interpretacije Schleiermachovih
stališč.
62
