Page 100 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 100
razprave, študije
Kjer je marksistični nauk pomagal ostriti zavest delavcev – ko jim je
pojasnjeval, kako jih goljufajo –, tam se kaže marksizem z najboljše pla-
ti. Kjer sta se oba nauka [krščanstvo in marksizem] povezala, recimo v gi-
banju Socialni evangelij (Social Gospel), ki je nastalo proti koncu 19. sto-
letja v ZDA, v teologiji Paula Tillicha ali Walterja Rauschenbuscha, ki je
spadal med utemeljitelje gibanja Socialni evangelij, ali v mnogih močno
socialistično zaznamovanih papeških enciklikah, sta se boj za socialno
pravičnost dvignila nad kontroverze med vernimi in nevernimi. Te kont-
roverze bi bilo dejansko treba preseči. Dojeti bi morali, kaj nam daje razu-
meti Nova zaveza: da je vprašanje, kako mi na zemlji ravnamo eden z dru-
gim, veliko pomembnejše od izida vseh debat o obstoju in stanju sveta v
onstranstvu. (Rorty 1999, 206)
Kot levičar in ateist Rorty vztraja, da Novo zavezo in Komunistični
manifest beremo zato, da lahko vsak trenutek oporekamo kakemu »hi-
navskemu moralnemu apostolu«, ko si drzne trditi, da ve, kaj hoče Bog,
in tudi »egomanskemu gangsterju«, ki si domišlja, da ve, kaj želi Zgodo-
vina. Do danes po Rortyju ne premoremo kakega tretjega besedila, ki bi
se odpovedalo prerokbam »in bi vendarle izražalo enako hrepenenje po
bratstvu kot Nova zaveza in bi bilo tako izpolnjeno z jasnimi spoznan
ji najnovejših oblik naše nečloveškosti, ko imamo opravka eden z dru-
gim, kot je to Komunistični manifest«. »Do tedaj pa moramo biti hva-
ležni za dve besedili, ki sta nas naredili nekoliko boljše – ki sta nam do
neke mere pomagali preseči našo surovo sebičnost in naš civilizirani
sadizem.« (Rorty 1999, 209)
Vse to so stališča in pogledi, ki so zelo očitno usmerjali Rortyjev
antiesencialistično naravnani pragmatizem, zato tudi ostro in narav-
nost pove tole:
Moč navdiha Nove zaveze in Komunističnega manifesta ni zmanjša-
na s tem, da so milijone ljudi zasužnjevali, mučili in v smrt zaradi lakote
gnali pošteni, moralno trdni ljudje, ki so se za upravičevanje svojih dejanj
sklicevali na razdelke iz katerega od teh dveh besedil. Spomin na temni-
ce inkvizicije in na zasliševalne celice KGB-ja, na neznansko pogoltnost in
aroganco krščanske duhovščine in komunistične nomenklature nas mora
330
Kjer je marksistični nauk pomagal ostriti zavest delavcev – ko jim je
pojasnjeval, kako jih goljufajo –, tam se kaže marksizem z najboljše pla-
ti. Kjer sta se oba nauka [krščanstvo in marksizem] povezala, recimo v gi-
banju Socialni evangelij (Social Gospel), ki je nastalo proti koncu 19. sto-
letja v ZDA, v teologiji Paula Tillicha ali Walterja Rauschenbuscha, ki je
spadal med utemeljitelje gibanja Socialni evangelij, ali v mnogih močno
socialistično zaznamovanih papeških enciklikah, sta se boj za socialno
pravičnost dvignila nad kontroverze med vernimi in nevernimi. Te kont-
roverze bi bilo dejansko treba preseči. Dojeti bi morali, kaj nam daje razu-
meti Nova zaveza: da je vprašanje, kako mi na zemlji ravnamo eden z dru-
gim, veliko pomembnejše od izida vseh debat o obstoju in stanju sveta v
onstranstvu. (Rorty 1999, 206)
Kot levičar in ateist Rorty vztraja, da Novo zavezo in Komunistični
manifest beremo zato, da lahko vsak trenutek oporekamo kakemu »hi-
navskemu moralnemu apostolu«, ko si drzne trditi, da ve, kaj hoče Bog,
in tudi »egomanskemu gangsterju«, ki si domišlja, da ve, kaj želi Zgodo-
vina. Do danes po Rortyju ne premoremo kakega tretjega besedila, ki bi
se odpovedalo prerokbam »in bi vendarle izražalo enako hrepenenje po
bratstvu kot Nova zaveza in bi bilo tako izpolnjeno z jasnimi spoznan
ji najnovejših oblik naše nečloveškosti, ko imamo opravka eden z dru-
gim, kot je to Komunistični manifest«. »Do tedaj pa moramo biti hva-
ležni za dve besedili, ki sta nas naredili nekoliko boljše – ki sta nam do
neke mere pomagali preseči našo surovo sebičnost in naš civilizirani
sadizem.« (Rorty 1999, 209)
Vse to so stališča in pogledi, ki so zelo očitno usmerjali Rortyjev
antiesencialistično naravnani pragmatizem, zato tudi ostro in narav-
nost pove tole:
Moč navdiha Nove zaveze in Komunističnega manifesta ni zmanjša-
na s tem, da so milijone ljudi zasužnjevali, mučili in v smrt zaradi lakote
gnali pošteni, moralno trdni ljudje, ki so se za upravičevanje svojih dejanj
sklicevali na razdelke iz katerega od teh dveh besedil. Spomin na temni-
ce inkvizicije in na zasliševalne celice KGB-ja, na neznansko pogoltnost in
aroganco krščanske duhovščine in komunistične nomenklature nas mora
330
