Page 96 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 96
razprave, študije
ki vse, kar je v prostoru ločeno, združi v en univerzum. (Tillich [1963]
1959–75, 6:146–47)
Premagovanje vladavine in premoči prostora je po Tillichu poskus
obvladovati končnost. V tem pa je nemajhen problem, kajti človek je
vendar končno, umrljivo bitje, toda kljub temu svojo dejavnost lahko
usmerja čez meje svoje smrti. Zgodovinski trenutek, ki to še posebej
omogoča, Tillich opisuje s tole daljšo mislijo:
Preroško sporočilo je v svetovni zgodovini obrat, ki je v nasprotju
s prostorom in časom. Rojstvu človeka iz narave in hkrati proti naravi
ustreza rojstvo preroštva iz poganstva in proti poganstvu. To se v zgodo-
vini simbolično izraža s poklicanostjo Abrahama. Z ukazom, naj zapus-
ti očetovo deželo in očetovo hišo, je mišljen ukaz odpovedati se bogovom
krvi, zemlje, družine, plemena, ljudstva, ali z drugimi besedami: bogo-
vom prostora, poganstva, politeizma, ki so bili prisotni in v medsebojnem
navzkrižju tudi takrat, ko je eden izmed njih postal gospodar nad drugi-
mi. Pravega boga, ki je nagovoril Abrahama, ne moremo istovetiti z bo-
gom nekega plemena ali bogom nekega prostora. (Tillich [1963] 1959–75,
6:144)
Prerok je tisti, ki to sporoča in hkrati svari pred nevarnostjo odpada
od tega sporočila; najradikalneje ga je izrekel prerok Amos, ki zato po-
meni »obrat v zgodovini religije« (Tillich [1963] 1959–75, 6:145). Bran
je in analiza Amosovih misli seveda presenečata, kajti v njih je en sam
klic po pravičnosti, ki je razumljena kot ponotranjeno načelo in v svoji
izraziti univerzalni razsežnosti ne dovoljuje, celo izrecno prepoveduje
»teptati siromaka«, ga odrivati. »Pravica naj teče kakor voda in pravič-
nost kakor vedno tekoč potok«, so Amosove misli (5,24), ki nikakor ne
zaznamujejo samo Tillichovega razumevanja smisla univerzalizma, ki
vztraja pri monoteizmu, ampak tudi njegovo pojmovanje socialne pra-
vičnosti kot organizirane človečnosti, ki je zahtevala celo njegov ekso-
dus. Toda odločitev za religiozni socializem je bila odločna – preroška
326
ki vse, kar je v prostoru ločeno, združi v en univerzum. (Tillich [1963]
1959–75, 6:146–47)
Premagovanje vladavine in premoči prostora je po Tillichu poskus
obvladovati končnost. V tem pa je nemajhen problem, kajti človek je
vendar končno, umrljivo bitje, toda kljub temu svojo dejavnost lahko
usmerja čez meje svoje smrti. Zgodovinski trenutek, ki to še posebej
omogoča, Tillich opisuje s tole daljšo mislijo:
Preroško sporočilo je v svetovni zgodovini obrat, ki je v nasprotju
s prostorom in časom. Rojstvu človeka iz narave in hkrati proti naravi
ustreza rojstvo preroštva iz poganstva in proti poganstvu. To se v zgodo-
vini simbolično izraža s poklicanostjo Abrahama. Z ukazom, naj zapus-
ti očetovo deželo in očetovo hišo, je mišljen ukaz odpovedati se bogovom
krvi, zemlje, družine, plemena, ljudstva, ali z drugimi besedami: bogo-
vom prostora, poganstva, politeizma, ki so bili prisotni in v medsebojnem
navzkrižju tudi takrat, ko je eden izmed njih postal gospodar nad drugi-
mi. Pravega boga, ki je nagovoril Abrahama, ne moremo istovetiti z bo-
gom nekega plemena ali bogom nekega prostora. (Tillich [1963] 1959–75,
6:144)
Prerok je tisti, ki to sporoča in hkrati svari pred nevarnostjo odpada
od tega sporočila; najradikalneje ga je izrekel prerok Amos, ki zato po-
meni »obrat v zgodovini religije« (Tillich [1963] 1959–75, 6:145). Bran
je in analiza Amosovih misli seveda presenečata, kajti v njih je en sam
klic po pravičnosti, ki je razumljena kot ponotranjeno načelo in v svoji
izraziti univerzalni razsežnosti ne dovoljuje, celo izrecno prepoveduje
»teptati siromaka«, ga odrivati. »Pravica naj teče kakor voda in pravič-
nost kakor vedno tekoč potok«, so Amosove misli (5,24), ki nikakor ne
zaznamujejo samo Tillichovega razumevanja smisla univerzalizma, ki
vztraja pri monoteizmu, ampak tudi njegovo pojmovanje socialne pra-
vičnosti kot organizirane človečnosti, ki je zahtevala celo njegov ekso-
dus. Toda odločitev za religiozni socializem je bila odločna – preroška
326
