Page 103 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 103
Matjaž Črnivec
REFORMACIJA IN MISTIKA BOŽJE BESEDE1
ὁ δὲ κολλώμενος τῷ κυρίῳ ἓν πνεῦμά ἐστιν.
Kdor pa se druži z Gospodom, je z njim en duh. (1 Kor 6,17)
Uvodne opredelitve
O reformaciji želim govoriti v dveh smislih. Po eni strani gre za zgo-
dovinsko obdobje, v katerem so ključno vlogo odigrali Martin Luther,
Jean Calvin in Huldrich Zwingli, pri nas pa Primož Trubar. Po dru-
gi strani pa reformacijo lahko razumemo tudi kot ahistorično gibanje,
ki ga srečamo v različnih obdobjih cerkvene zgodovine. Za to gibanje
je značilen klic h krščanskim koreninam, k Svetemu pismu, k preprosti
osredotočenosti na Kristusa, k minimalističnemu krščanstvu, ki se
zaradi zgodovinskih okoliščin usmerja samo na tisto najbistvenejše.
Takšne poudarke lahko pravzaprav opazimo že pri nekaterih staroza-
veznih prerokih (prim. npr. Mih 6,8), ki so Božje ljudstvo klicali nazaj
k zavezi in k Božjemu razodetju. V krščanski zgodovini te poudarke
srečamo pri nekaterih cerkvenih očetih in srednjeveških piscih, sploh
pa v gibanjih, kot so bili valdežani 12. stoletja, češka skupnost bratov
15. stoletja, ki so se ji pozneje pridružili tudi nekateri anabaptisti, ter v
različnih protestantskih in neprotestantskih gibanjih vse do danes, ki
hočejo vsako v svojem kontekstu udejanjiti osnovni reformacijski klic.
Lahko bi rekli, da je reformacija nadzgodovinsko načelo, ki je v 16. sto-
letju dobilo svojo klasično obliko, nikakor pa ni omejeno na to obdob-
1 Krajša verzija članka Eno z Jezusom – Reformacija in mistika Božje besede, ki je sočasno izšel v
elektronski reviji Logos, http://kud-logos.si/2017/eno-z-jezusom.
333
REFORMACIJA IN MISTIKA BOŽJE BESEDE1
ὁ δὲ κολλώμενος τῷ κυρίῳ ἓν πνεῦμά ἐστιν.
Kdor pa se druži z Gospodom, je z njim en duh. (1 Kor 6,17)
Uvodne opredelitve
O reformaciji želim govoriti v dveh smislih. Po eni strani gre za zgo-
dovinsko obdobje, v katerem so ključno vlogo odigrali Martin Luther,
Jean Calvin in Huldrich Zwingli, pri nas pa Primož Trubar. Po dru-
gi strani pa reformacijo lahko razumemo tudi kot ahistorično gibanje,
ki ga srečamo v različnih obdobjih cerkvene zgodovine. Za to gibanje
je značilen klic h krščanskim koreninam, k Svetemu pismu, k preprosti
osredotočenosti na Kristusa, k minimalističnemu krščanstvu, ki se
zaradi zgodovinskih okoliščin usmerja samo na tisto najbistvenejše.
Takšne poudarke lahko pravzaprav opazimo že pri nekaterih staroza-
veznih prerokih (prim. npr. Mih 6,8), ki so Božje ljudstvo klicali nazaj
k zavezi in k Božjemu razodetju. V krščanski zgodovini te poudarke
srečamo pri nekaterih cerkvenih očetih in srednjeveških piscih, sploh
pa v gibanjih, kot so bili valdežani 12. stoletja, češka skupnost bratov
15. stoletja, ki so se ji pozneje pridružili tudi nekateri anabaptisti, ter v
različnih protestantskih in neprotestantskih gibanjih vse do danes, ki
hočejo vsako v svojem kontekstu udejanjiti osnovni reformacijski klic.
Lahko bi rekli, da je reformacija nadzgodovinsko načelo, ki je v 16. sto-
letju dobilo svojo klasično obliko, nikakor pa ni omejeno na to obdob-
1 Krajša verzija članka Eno z Jezusom – Reformacija in mistika Božje besede, ki je sočasno izšel v
elektronski reviji Logos, http://kud-logos.si/2017/eno-z-jezusom.
333
