Page 125 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 125
matjaž črnivec
vi Svetega pisma kot zakramenta, ki nam omogoča, da po Svetem Duhu
dejansko zaslišimo živo Besedo živega Boga, ki nas ontološko spre
minja in preobraža v Kristusovo podobo. To pomeni, da na Sveto pismo
ne gledamo predvsem kot na besedilo, ki ga je treba analizirati in in-
terpretirati (čeprav ima tudi to svoje mesto), ampak v njem najprej vi-
dimo duhovni prostor, kjer se dogaja Gospodova beseda, ki nas ustvar-
ja na novo. Sveta groza je primerna zato, ker nas to srečanje dejansko
ogroža: »stari človek« (Ef 4,22) v njem doživlja udarce Božjega kladiva
in uničujoči ogenj (prim. Jer 23,29), zato da se na njegovem mestu lah-
ko rojeva novi. Takšen strahospoštljiv odnos do Svetega pisma srečamo
pri vseh zgodnjih reformatorjih, medtem ko je treba priznati, da smo
ga v sodobnih časih – bodisi zaradi skepse in cinizma liberalne biblič-
ne kritike bodisi zaradi naveličane udomačenosti, ki Sveto pismo vkle-
ne v spone predvidljivih dogmatičnih ali svetovnonazorskih predstav –
v veliki meri izgubili.
Omenili smo že, da slišanje Božjega glasu ustreza temi obnovljenega
Božjega svetišča, zato tudi to predstavlja enega od vidikov mistike no-
vega templja.
K mističnemu bližanju Svetemu pismu lahko nadalje štejemo tudi
pristop, ki v branju vidi eksistencialno vstopanje v Božjo zgodbo ozi-
roma dramo. Takšno vstopanje oziroma vraščanje v temelju preobraža
bralčevo identiteto, zato ga lahko razumemo kot določeno obliko sveto-
pisemske mistike (Črnivec 2015; prim. Spriggs in Simmonds 2016). Po-
membno vlogo v tej mistiki igra molitveno branje oziroma petje psal-
mov, kajti v njem se najlažje in najhitreje zgodi izkustveni prestop v
novo identiteto, identiteto Kristusa, »Davidovega sina«, kot pravega
navdihovalca in molivca psalmov, oziroma v identiteto Kristusovega
telesa, ki to molitveno prakso nadaljuje v občestvu. Poleg tega je pet-
je psalmov izvorno povezano z jeruzalemskim templjem, kar tudi to
prakso vpisuje v mistiko novega templja (Črnivec 2016).
4. Oznanjevalna mistika oziroma mistika kerigme. Kot smo zapisali
zgoraj, mora oznanjevalec ob pripravi na pridigo umreti samemu sebi,
da bi se lahko poistovetil z vstalim Kristusom, ki svojemu občestvu go-
vori svojo besedo. Ta »evangelijska« združitev s Kristusom je tukaj pov-
355
vi Svetega pisma kot zakramenta, ki nam omogoča, da po Svetem Duhu
dejansko zaslišimo živo Besedo živega Boga, ki nas ontološko spre
minja in preobraža v Kristusovo podobo. To pomeni, da na Sveto pismo
ne gledamo predvsem kot na besedilo, ki ga je treba analizirati in in-
terpretirati (čeprav ima tudi to svoje mesto), ampak v njem najprej vi-
dimo duhovni prostor, kjer se dogaja Gospodova beseda, ki nas ustvar-
ja na novo. Sveta groza je primerna zato, ker nas to srečanje dejansko
ogroža: »stari človek« (Ef 4,22) v njem doživlja udarce Božjega kladiva
in uničujoči ogenj (prim. Jer 23,29), zato da se na njegovem mestu lah-
ko rojeva novi. Takšen strahospoštljiv odnos do Svetega pisma srečamo
pri vseh zgodnjih reformatorjih, medtem ko je treba priznati, da smo
ga v sodobnih časih – bodisi zaradi skepse in cinizma liberalne biblič-
ne kritike bodisi zaradi naveličane udomačenosti, ki Sveto pismo vkle-
ne v spone predvidljivih dogmatičnih ali svetovnonazorskih predstav –
v veliki meri izgubili.
Omenili smo že, da slišanje Božjega glasu ustreza temi obnovljenega
Božjega svetišča, zato tudi to predstavlja enega od vidikov mistike no-
vega templja.
K mističnemu bližanju Svetemu pismu lahko nadalje štejemo tudi
pristop, ki v branju vidi eksistencialno vstopanje v Božjo zgodbo ozi-
roma dramo. Takšno vstopanje oziroma vraščanje v temelju preobraža
bralčevo identiteto, zato ga lahko razumemo kot določeno obliko sveto-
pisemske mistike (Črnivec 2015; prim. Spriggs in Simmonds 2016). Po-
membno vlogo v tej mistiki igra molitveno branje oziroma petje psal-
mov, kajti v njem se najlažje in najhitreje zgodi izkustveni prestop v
novo identiteto, identiteto Kristusa, »Davidovega sina«, kot pravega
navdihovalca in molivca psalmov, oziroma v identiteto Kristusovega
telesa, ki to molitveno prakso nadaljuje v občestvu. Poleg tega je pet-
je psalmov izvorno povezano z jeruzalemskim templjem, kar tudi to
prakso vpisuje v mistiko novega templja (Črnivec 2016).
4. Oznanjevalna mistika oziroma mistika kerigme. Kot smo zapisali
zgoraj, mora oznanjevalec ob pripravi na pridigo umreti samemu sebi,
da bi se lahko poistovetil z vstalim Kristusom, ki svojemu občestvu go-
vori svojo besedo. Ta »evangelijska« združitev s Kristusom je tukaj pov-
355
