Page 122 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 122
razprave, študije
prav, da zaključimo s kratkim pregledom konkretnih duhovnih praks,
ki so ali ki bi lahko bile značilne za prakticiranje reformacijske misti-
ke. Pri tem bomo sledili štirim pojavnim oblikam Božje besede, ki smo
jih predstavili.
1. Jezusova mistika oziroma mistika Jezusove osebe. Kot smo naka-
zali zgoraj, se prva oblika mistike Božje besede najprej izraža v pre
prostem klicanju imena Jezus. Gre za enostavno izgovarjanje Jezuso-
vega imena v molitvi ali v pesmi. To klicanje imena bi lahko nadalje
povezali z novozaveznimi spodbudami k neprestani molitvi (prim. 1
Tes 5,17 in Ef 6,18 s Heb 13,15 in Ef 5,19), s čimer se znajdemo blizu t.
i. Jezusovi molitvi, ki je glavna »tehnika« pravoslavne mistične prakse
(prim. Ware 2011).
Nadalje smemo v Jezusovo mistiko šteti zavzemanje za preprost in
neposreden osebni odnos z Jezusom, kot ga zasledimo pri pietistih in
pri mnogih sodobnih evangelijskih kristjanih. Temu lahko dodamo
popolno osebno izročitev Učitelju Jezusu, ki vključuje poslušanje nje-
govega glasu in prejemanje njegovega neposrednega vodstva, kakršno
zasledimo že v Kempčanovi Hoji za Kristusom.
Sprejemanje Jezusa »v srce«, intimno odpiranje vrat Jezusu (prim.
Raz 3,20), molitev, da se Jezus po veri naseli v srcu (prim. Ef 3,17), prav-
zaprav spadajo že v mistiko novega templja, kakor smo jo predstavi-
li zgoraj, saj verujoči v tem srečevanju z Jezusom sam postaja kraj Bož-
jega bivališča.
Posebna oblika intimnega odnosa z Jezusom je svatbena mistika, ki
v odnosu z Jezusom vidi ljubezenski odnos neveste do ženina. Kot smo
že videli, se takšno razumevanje naslanja na Visoko pesem in na več
novozaveznih besedil (prim. tudi Črnivec 2011). Primere tega najdemo
že pri Luthru, še bolj pa v baročni poeziji in glasbi.
V Jezusu se ljudje konkretno srečujemo z »Bogom-z-nami«, kot se
glasi obljuba Božje navzočnosti na začetku Evangelija po Mateju (Mt
1,23).21
21 Kot bomo še videli, sta v njem še dve takšni obljubi, ena na sredi in ena na koncu evangelija. Bi-
blicisti ugotavljajo, da ta inclusio označuje temeljno sporočilo celotnega Evangelija po Mateju.
352
prav, da zaključimo s kratkim pregledom konkretnih duhovnih praks,
ki so ali ki bi lahko bile značilne za prakticiranje reformacijske misti-
ke. Pri tem bomo sledili štirim pojavnim oblikam Božje besede, ki smo
jih predstavili.
1. Jezusova mistika oziroma mistika Jezusove osebe. Kot smo naka-
zali zgoraj, se prva oblika mistike Božje besede najprej izraža v pre
prostem klicanju imena Jezus. Gre za enostavno izgovarjanje Jezuso-
vega imena v molitvi ali v pesmi. To klicanje imena bi lahko nadalje
povezali z novozaveznimi spodbudami k neprestani molitvi (prim. 1
Tes 5,17 in Ef 6,18 s Heb 13,15 in Ef 5,19), s čimer se znajdemo blizu t.
i. Jezusovi molitvi, ki je glavna »tehnika« pravoslavne mistične prakse
(prim. Ware 2011).
Nadalje smemo v Jezusovo mistiko šteti zavzemanje za preprost in
neposreden osebni odnos z Jezusom, kot ga zasledimo pri pietistih in
pri mnogih sodobnih evangelijskih kristjanih. Temu lahko dodamo
popolno osebno izročitev Učitelju Jezusu, ki vključuje poslušanje nje-
govega glasu in prejemanje njegovega neposrednega vodstva, kakršno
zasledimo že v Kempčanovi Hoji za Kristusom.
Sprejemanje Jezusa »v srce«, intimno odpiranje vrat Jezusu (prim.
Raz 3,20), molitev, da se Jezus po veri naseli v srcu (prim. Ef 3,17), prav-
zaprav spadajo že v mistiko novega templja, kakor smo jo predstavi-
li zgoraj, saj verujoči v tem srečevanju z Jezusom sam postaja kraj Bož-
jega bivališča.
Posebna oblika intimnega odnosa z Jezusom je svatbena mistika, ki
v odnosu z Jezusom vidi ljubezenski odnos neveste do ženina. Kot smo
že videli, se takšno razumevanje naslanja na Visoko pesem in na več
novozaveznih besedil (prim. tudi Črnivec 2011). Primere tega najdemo
že pri Luthru, še bolj pa v baročni poeziji in glasbi.
V Jezusu se ljudje konkretno srečujemo z »Bogom-z-nami«, kot se
glasi obljuba Božje navzočnosti na začetku Evangelija po Mateju (Mt
1,23).21
21 Kot bomo še videli, sta v njem še dve takšni obljubi, ena na sredi in ena na koncu evangelija. Bi-
blicisti ugotavljajo, da ta inclusio označuje temeljno sporočilo celotnega Evangelija po Mateju.
352
