Page 196 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 196
vpogled v evropske razprave ob 500-letnici
Krščanska vera izlušči pojmovanje poslednje sodbe iz pomena Je-
zusove smrti za človekovo odrešenje. Tu je namreč razvidna povezava
med sola gratia in solus Christus. Rečeno z besedami apostolske vero-
izpovedi, kristjani upajo na ponovni prihod Kristusa k poslednji sod-
bi. Da sodnik vseh ljudi ni nihče drug kot Jezus Kristus, nam pove, da
hoče Bog v svetu uveljaviti pravičnost in ga odrešiti ter da je njegova
pravičnost prežeta z ljubeznijo.
Cilj opravičenja je sprava. Zadnji temelj/vzrok vsega človeškega pri-
zadevanja za spravo je od Boga samega uveljavljena sprava med Bogom
in človekom v Kristusu. Življenje iz moči sprave je življenje v upanju na
Božje kraljestvo. To upanje vključuje spomin na mrtve in na njihovo
trpljenje ter pomeni nedosegljivo obzorje vsega prizadevanja za spra-
vo v svetu.
Samo Pismo
Po klasičnem reformatorskem nauku je samo Pismo vir in merilo
krščanskega verovanja, krščanskega nauka in življenja. Pri tem se skli-
cujejo na Luthrovo formulo sola scriptura, ki seveda ne stoji sama, am-
pak v četverki medsebojno pojasnjujočih se ekskluzivnih členkov: sola
scriptura – solus Christus – sola gratia – sola fide. (Več Körtner 2009,
27–49). Samo Pismo je vir in merilo vere, ker in kolikor priča o Kristu-
su, ki je edini izvir odrešenja, namreč grešnika osvobajajočega evange-
lija. Opravičenje grešnika se zgodi samo iz milosti zaradi Kristusa – in
sicer samo po veri v evangelij, kot je izpričan v Pismu.
Po luteranski Formuli soglasja iz leta 1577 »je in ostaja Sveto Pis-
mo edini sodnik, pravilo in vodilo, po katerem morajo biti spoznani in
presojani vsi nauki kot dobri ali slabi, kot pravi ali nepravi« (BSLK 769,
22–27). Podobne formulacije imajo veroizpovedni spisi reformiranih.
Tudi če odmislimo, da je Formula soglasja v primerjavi z Luthrom re-
formatorsko načelo Pisma reducirala na funkcijo kriterija, ima to na-
čelo v luteranski in drugih reformacijskih cerkvah protikatoliško – ali
bolje rečeno protirimsko – ost. Ne cerkvena tradicija in cerkveno uči-
teljstvo – samo Pismo je merodajna norma za teologijo in oznanjevanje!
426
Krščanska vera izlušči pojmovanje poslednje sodbe iz pomena Je-
zusove smrti za človekovo odrešenje. Tu je namreč razvidna povezava
med sola gratia in solus Christus. Rečeno z besedami apostolske vero-
izpovedi, kristjani upajo na ponovni prihod Kristusa k poslednji sod-
bi. Da sodnik vseh ljudi ni nihče drug kot Jezus Kristus, nam pove, da
hoče Bog v svetu uveljaviti pravičnost in ga odrešiti ter da je njegova
pravičnost prežeta z ljubeznijo.
Cilj opravičenja je sprava. Zadnji temelj/vzrok vsega človeškega pri-
zadevanja za spravo je od Boga samega uveljavljena sprava med Bogom
in človekom v Kristusu. Življenje iz moči sprave je življenje v upanju na
Božje kraljestvo. To upanje vključuje spomin na mrtve in na njihovo
trpljenje ter pomeni nedosegljivo obzorje vsega prizadevanja za spra-
vo v svetu.
Samo Pismo
Po klasičnem reformatorskem nauku je samo Pismo vir in merilo
krščanskega verovanja, krščanskega nauka in življenja. Pri tem se skli-
cujejo na Luthrovo formulo sola scriptura, ki seveda ne stoji sama, am-
pak v četverki medsebojno pojasnjujočih se ekskluzivnih členkov: sola
scriptura – solus Christus – sola gratia – sola fide. (Več Körtner 2009,
27–49). Samo Pismo je vir in merilo vere, ker in kolikor priča o Kristu-
su, ki je edini izvir odrešenja, namreč grešnika osvobajajočega evange-
lija. Opravičenje grešnika se zgodi samo iz milosti zaradi Kristusa – in
sicer samo po veri v evangelij, kot je izpričan v Pismu.
Po luteranski Formuli soglasja iz leta 1577 »je in ostaja Sveto Pis-
mo edini sodnik, pravilo in vodilo, po katerem morajo biti spoznani in
presojani vsi nauki kot dobri ali slabi, kot pravi ali nepravi« (BSLK 769,
22–27). Podobne formulacije imajo veroizpovedni spisi reformiranih.
Tudi če odmislimo, da je Formula soglasja v primerjavi z Luthrom re-
formatorsko načelo Pisma reducirala na funkcijo kriterija, ima to na-
čelo v luteranski in drugih reformacijskih cerkvah protikatoliško – ali
bolje rečeno protirimsko – ost. Ne cerkvena tradicija in cerkveno uči-
teljstvo – samo Pismo je merodajna norma za teologijo in oznanjevanje!
426
