Page 194 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 194
vpogled v evropske razprave ob 500-letnici
Samo iz milosti
Samo iz milosti – in sicer zaradi Kristusa – je grešni človek opravi-
čen pred Bogom in od njega sprejet. Samo iz milosti – prav tako zara-
di Kristusa – živi opravičeni grešnik kot prenovljeno Božje stvarjenje.
»Če je torej kdo v Kristusu«, piše Pavel v 2 Kor 5,17, »je nova stvaritev«.
Opravičenje ni naravnano le na odpuščanje grehov in spravo z Bogom,
ampak tudi na prenovitev človeka. Zato sta nauk o opravičenju in sola
gratia po evangeljskem razumevanju kriterij vsega cerkvenega ozna-
njevanja,6 kriterij za razumevanje evangelija o Jezusu Kristusu ter prav
tako za razumevanje sveta kot stvarstva in človeka kot Božje stvaritve.
To je lepo razvidno že iz Luthrove razlage prvega člena apostolske izpo-
vedi. Kaj pomeni »verujem v Boga, Očeta vsemogočnega, stvarnika ne-
bes in zemlje«? V Malem katekizmu Luther odgovarja:
Verujem, da me je Bog ustvaril in mi dal ter mi ohranja telo in dušo,
oči, ušesa in vse ude, razum in vse čute; k temu mi je dal obleko in čevlje,
hrano in pijačo, hišo in dvorišče, ženo in otroke, polja in živino in vse
dobrine; bogato me vsak dan oskrbuje z vsem, kar je potrebno za telo in
življenje, v vseh nevarnostih me varuje pred zlom, vse to le iz očetovske
Božje dobrote in dobrosrčnosti, brez moje zasluge in vrednosti. Za vse to
sem mu dolžan zahvalo, ga zato častiti, mu služiti in biti poslušen. To je
gotovo res.
Verovanje v Božje stvarjenje ima po Luthru strukturo oznanila o
opravičenju. Sola gratia teološko pomeni, da sprejemam življenje kot
dar iz Božje roke – »iz same očetovske Božje dobrote, brez moje za
sluge in vrednosti«. Z zaključnim stavkom (»to je gotovo res«) Luther
podčrta, da je vera v njegovem smislu isto kot gotovost samo iz milosti
pridobljenega odrešenja. Sola gratia je tudi kontrast z neusmiljenostjo
6 Glej tudi Leuenberško soglasje (1973), člen 12, po katerem je »izključno sredništvo Jezusa Kris-
tusa pri odrešenju središče Pisma ter sporočilo o opravičenju kot sporočilo o Božji svobodni
milosti merilo vsega cerkvenega oznanjevanja«. [Leuenberško soglasje v slovenskem prevodu
najdemo v Stati inu obstati 4–5 (2007), 40–50; besedilo je prevedel Nenad Vitorović.]
424
Samo iz milosti
Samo iz milosti – in sicer zaradi Kristusa – je grešni človek opravi-
čen pred Bogom in od njega sprejet. Samo iz milosti – prav tako zara-
di Kristusa – živi opravičeni grešnik kot prenovljeno Božje stvarjenje.
»Če je torej kdo v Kristusu«, piše Pavel v 2 Kor 5,17, »je nova stvaritev«.
Opravičenje ni naravnano le na odpuščanje grehov in spravo z Bogom,
ampak tudi na prenovitev človeka. Zato sta nauk o opravičenju in sola
gratia po evangeljskem razumevanju kriterij vsega cerkvenega ozna-
njevanja,6 kriterij za razumevanje evangelija o Jezusu Kristusu ter prav
tako za razumevanje sveta kot stvarstva in človeka kot Božje stvaritve.
To je lepo razvidno že iz Luthrove razlage prvega člena apostolske izpo-
vedi. Kaj pomeni »verujem v Boga, Očeta vsemogočnega, stvarnika ne-
bes in zemlje«? V Malem katekizmu Luther odgovarja:
Verujem, da me je Bog ustvaril in mi dal ter mi ohranja telo in dušo,
oči, ušesa in vse ude, razum in vse čute; k temu mi je dal obleko in čevlje,
hrano in pijačo, hišo in dvorišče, ženo in otroke, polja in živino in vse
dobrine; bogato me vsak dan oskrbuje z vsem, kar je potrebno za telo in
življenje, v vseh nevarnostih me varuje pred zlom, vse to le iz očetovske
Božje dobrote in dobrosrčnosti, brez moje zasluge in vrednosti. Za vse to
sem mu dolžan zahvalo, ga zato častiti, mu služiti in biti poslušen. To je
gotovo res.
Verovanje v Božje stvarjenje ima po Luthru strukturo oznanila o
opravičenju. Sola gratia teološko pomeni, da sprejemam življenje kot
dar iz Božje roke – »iz same očetovske Božje dobrote, brez moje za
sluge in vrednosti«. Z zaključnim stavkom (»to je gotovo res«) Luther
podčrta, da je vera v njegovem smislu isto kot gotovost samo iz milosti
pridobljenega odrešenja. Sola gratia je tudi kontrast z neusmiljenostjo
6 Glej tudi Leuenberško soglasje (1973), člen 12, po katerem je »izključno sredništvo Jezusa Kris-
tusa pri odrešenju središče Pisma ter sporočilo o opravičenju kot sporočilo o Božji svobodni
milosti merilo vsega cerkvenega oznanjevanja«. [Leuenberško soglasje v slovenskem prevodu
najdemo v Stati inu obstati 4–5 (2007), 40–50; besedilo je prevedel Nenad Vitorović.]
424
