Page 120 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 120
RAZPRAVE, [TUDIJE
Res pa je, da »proste zimske urice« niso glavna sestavina naslova,
kakor bi lako sklepali po tradicionalnem navajanju slovnice. Osnovni
naslov slovnice je (kar je razvidno tudi iz velikosti črk) De latino-
carniolana literatura, torej: O latinskokranjski slovnici oziroma Latinsko-
kranjska slovnica.
Izraz literatura je resda problematičen za prevajanje, a glede na
kontekst je pomen na naslovnici jasen. Bohorič v uvodu v svojo slov-
nico govori (BH 1584:**2b–**3a), da je najprej po navodilu komisije
skušal napisati samo pravopis (in to pove z dvema latinskima bese-
dama = ortographia, literatura), nato pa je posnel pravila tudi za ostale
dele govora in jih spravil v red. Nastala je torej slovnica, ki jo Bohorič
v uvodu enkrat imenuje grammatica in drugič literatura. Bohorič poleg
tega tudi poudarja, da je želel pravila zbrati v nekakšen methodus
(slovnični priročnik) in narediti kranjsko slovnico (Grammaticam
Carniolanam). Prevajanje izraza literatura kot »pisava«, kar zasledimo
v strokovni literaturi od slovenskega prevoda (Toporišič, 1987) dalje,
je sicer teoretično možno, a glede na dejstva napačno.
Kaj torej pomeni naslov? Gre za latinskokranjsko slovnico (Latino-
carniolana literatura), ki je napisana v prostem času pozimi (arcticae
horulae ∫ucci∫ivae), torej v kratkem času pred izdajo (o tem pričajo
tudi razpoložljivi podatki o nastanku slovnice). Taka opomba na
začetku ima v vsakem primeru predvsem vlogo izraza skromnosti.
Slovnica je napisana v latinščini in govori o kranjskem jeziku, zato
se imenuje Latinocarniolana, podobno kot ima Petrus Ramus naslov
Grammatica Latino-francica za slovnico francoščine, napisano v latin-
ščini. Nadalje nas naslov opozori, da je slovnica prirejena po vzoru
latinskega jezika (ad Latinae linguae analogiam accommodata), da je torej
spisana na podlagi latinskega slovničarskega izročila.
Iz te slovnice se tudi zlahka opazi (facile deprehenditur) podobnost
(cognatio) obravnavanega kranjskega (torej slovenskega) jezika z
drugimi slovanski jeziki: možovitskim, rutenskim, poljskim, češkim
in lužiškim, obenem pa tudi z dalmatskim in hrvatskim (Mo∫hoviticae,
Rutenicae, Polonicae, Boëmicae et Lusaticae lingvae, cum Dalmatica et
Croatica). Še enkrat izpostavimo poudarek: gre za slovnico sloven-
skega jezika, ki je zaradi podobnosti znotraj slovanskih jezikov upo-
rabna tudi širše.
118
Res pa je, da »proste zimske urice« niso glavna sestavina naslova,
kakor bi lako sklepali po tradicionalnem navajanju slovnice. Osnovni
naslov slovnice je (kar je razvidno tudi iz velikosti črk) De latino-
carniolana literatura, torej: O latinskokranjski slovnici oziroma Latinsko-
kranjska slovnica.
Izraz literatura je resda problematičen za prevajanje, a glede na
kontekst je pomen na naslovnici jasen. Bohorič v uvodu v svojo slov-
nico govori (BH 1584:**2b–**3a), da je najprej po navodilu komisije
skušal napisati samo pravopis (in to pove z dvema latinskima bese-
dama = ortographia, literatura), nato pa je posnel pravila tudi za ostale
dele govora in jih spravil v red. Nastala je torej slovnica, ki jo Bohorič
v uvodu enkrat imenuje grammatica in drugič literatura. Bohorič poleg
tega tudi poudarja, da je želel pravila zbrati v nekakšen methodus
(slovnični priročnik) in narediti kranjsko slovnico (Grammaticam
Carniolanam). Prevajanje izraza literatura kot »pisava«, kar zasledimo
v strokovni literaturi od slovenskega prevoda (Toporišič, 1987) dalje,
je sicer teoretično možno, a glede na dejstva napačno.
Kaj torej pomeni naslov? Gre za latinskokranjsko slovnico (Latino-
carniolana literatura), ki je napisana v prostem času pozimi (arcticae
horulae ∫ucci∫ivae), torej v kratkem času pred izdajo (o tem pričajo
tudi razpoložljivi podatki o nastanku slovnice). Taka opomba na
začetku ima v vsakem primeru predvsem vlogo izraza skromnosti.
Slovnica je napisana v latinščini in govori o kranjskem jeziku, zato
se imenuje Latinocarniolana, podobno kot ima Petrus Ramus naslov
Grammatica Latino-francica za slovnico francoščine, napisano v latin-
ščini. Nadalje nas naslov opozori, da je slovnica prirejena po vzoru
latinskega jezika (ad Latinae linguae analogiam accommodata), da je torej
spisana na podlagi latinskega slovničarskega izročila.
Iz te slovnice se tudi zlahka opazi (facile deprehenditur) podobnost
(cognatio) obravnavanega kranjskega (torej slovenskega) jezika z
drugimi slovanski jeziki: možovitskim, rutenskim, poljskim, češkim
in lužiškim, obenem pa tudi z dalmatskim in hrvatskim (Mo∫hoviticae,
Rutenicae, Polonicae, Boëmicae et Lusaticae lingvae, cum Dalmatica et
Croatica). Še enkrat izpostavimo poudarek: gre za slovnico sloven-
skega jezika, ki je zaradi podobnosti znotraj slovanskih jezikov upo-
rabna tudi širše.
118
