Page 126 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 126
RAZPRAVE, [TUDIJE
vezljivosti besed pa za seznanitev z značilnimi potezami sočasnega
oblikoslovnega in skladenjskega sistema ne zadoščajo.2
1 V Megiserjevnih slovarjih izpričani pisni sistem kaže indivi-
dualne poteze. Kljub možnosti zgledovanja odstopa od pravopisa,
uveljavljenega v Dalmatinovem prevodu Biblije iz leta 1584, ki je
naslednji dve stoletji veljala kot normativni jezikovni vzor, pa tudi od
pravopisa, ki ga teoretično in praktično predstavlja prva slovnica
slovenskega jezika, ki jo je leta 1584 napisal Adam Bohorič. Razli-
kovanje nastaja zaradi manj ustaljenega zapisa sičnikov in šumevcev
(npr. de∫hela/deshela, pi∫ati/pi∫∫ati, gnu∫∫iti/gnu∫siti/gnu∫yti, ∫u∫chez/
Sushez),3 drugačnih navad pri zapisovanju drugih soglasnikov (npr.
mehkega l’ in n’: vola/volia/ voilia/volja/vojlia/vojlja/volya, biieinie/
bijejnie, rotene/rotenje/rotejnje, ognen/ogein/ogajn, cilu/cillu/zilu, lok/lock
itd.), redkejše, hkrati pa manj ustaljene rabe naglasnih znamenj (npr.
kratèk/kratek) itd. Raba naglasnih znamenj je posredno namnožila
variante zapisov dolgih in kratkih oz. naglašenih in nenaglašenih
samoglasnikov. Z ostrivcem je praviloma opozorjeno na dolgo nagla-
šeni samoglasnik (npr. Gospá, lán, me∫∫ár, ozhán∫tvo, obéshen, pepél,
béshati, léteti, od∫trashíti, mokróta), zato se npr. odrazom za cirkumf lek-
tirani o pridružuje še zapis z ó (Bug/bog, mokróta), odrazom za jat pa
(od Krelja dalje znani in uporabljani) zapis z é: ∫lép/∫lep (MD 1592:
A2a), povédati, vlejzhi, jimeiti/jimejti/jimeti itd. Občasno se v isti vlogi
pojavlja tudi manj pričakovani krativec (npr. barshlàn),4 ki sicer uskla-
kateru) in spregatvene vzorce (Biti in Iméjti v vseh časih in načinih, Lubiti, Otéti,
Snati, vediti ter jiti, puiti, hoditi pa v sedanjiku, pretekliku, prihodnjiku in
velelniku). Janez Logar (1933: 86) domneva, da naj bi Megiser navedene zglede
izpisal iz Bohoričeve slovnice.
2 Prim. Merše 2005.
3 Nekaj redkejših pisnih variant je razložljivih z Megiserjevim vključevanjem
pisno nespremenjenega besedja iz Registra, dodanega Dalmatinovi Bibliji, in
iz večjezičnih besednih seznamov iz Bohoričeve slovnice, namenjenih pona-
zarjanju slovničnih kategorij. Tudi na nemški način zapisan glas [š ] (s ∫ch) je
izpričan v Bohoričevi slovnici (npr. v prevzetih besedah Fir∫cht, Fru∫chtuk itd.).
4 Beseda je enkratno uporabljena tudi v Dalmatinovi Bibliji, vendar je zapisana
brez naglasa: V’kranzelnih is Ber∫hlana (DB 1584: II,198a).
124
vezljivosti besed pa za seznanitev z značilnimi potezami sočasnega
oblikoslovnega in skladenjskega sistema ne zadoščajo.2
1 V Megiserjevnih slovarjih izpričani pisni sistem kaže indivi-
dualne poteze. Kljub možnosti zgledovanja odstopa od pravopisa,
uveljavljenega v Dalmatinovem prevodu Biblije iz leta 1584, ki je
naslednji dve stoletji veljala kot normativni jezikovni vzor, pa tudi od
pravopisa, ki ga teoretično in praktično predstavlja prva slovnica
slovenskega jezika, ki jo je leta 1584 napisal Adam Bohorič. Razli-
kovanje nastaja zaradi manj ustaljenega zapisa sičnikov in šumevcev
(npr. de∫hela/deshela, pi∫ati/pi∫∫ati, gnu∫∫iti/gnu∫siti/gnu∫yti, ∫u∫chez/
Sushez),3 drugačnih navad pri zapisovanju drugih soglasnikov (npr.
mehkega l’ in n’: vola/volia/ voilia/volja/vojlia/vojlja/volya, biieinie/
bijejnie, rotene/rotenje/rotejnje, ognen/ogein/ogajn, cilu/cillu/zilu, lok/lock
itd.), redkejše, hkrati pa manj ustaljene rabe naglasnih znamenj (npr.
kratèk/kratek) itd. Raba naglasnih znamenj je posredno namnožila
variante zapisov dolgih in kratkih oz. naglašenih in nenaglašenih
samoglasnikov. Z ostrivcem je praviloma opozorjeno na dolgo nagla-
šeni samoglasnik (npr. Gospá, lán, me∫∫ár, ozhán∫tvo, obéshen, pepél,
béshati, léteti, od∫trashíti, mokróta), zato se npr. odrazom za cirkumf lek-
tirani o pridružuje še zapis z ó (Bug/bog, mokróta), odrazom za jat pa
(od Krelja dalje znani in uporabljani) zapis z é: ∫lép/∫lep (MD 1592:
A2a), povédati, vlejzhi, jimeiti/jimejti/jimeti itd. Občasno se v isti vlogi
pojavlja tudi manj pričakovani krativec (npr. barshlàn),4 ki sicer uskla-
kateru) in spregatvene vzorce (Biti in Iméjti v vseh časih in načinih, Lubiti, Otéti,
Snati, vediti ter jiti, puiti, hoditi pa v sedanjiku, pretekliku, prihodnjiku in
velelniku). Janez Logar (1933: 86) domneva, da naj bi Megiser navedene zglede
izpisal iz Bohoričeve slovnice.
2 Prim. Merše 2005.
3 Nekaj redkejših pisnih variant je razložljivih z Megiserjevim vključevanjem
pisno nespremenjenega besedja iz Registra, dodanega Dalmatinovi Bibliji, in
iz večjezičnih besednih seznamov iz Bohoričeve slovnice, namenjenih pona-
zarjanju slovničnih kategorij. Tudi na nemški način zapisan glas [š ] (s ∫ch) je
izpričan v Bohoričevi slovnici (npr. v prevzetih besedah Fir∫cht, Fru∫chtuk itd.).
4 Beseda je enkratno uporabljena tudi v Dalmatinovi Bibliji, vendar je zapisana
brez naglasa: V’kranzelnih is Ber∫hlana (DB 1584: II,198a).
124
