Page 128 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 128
RAZPRAVE, [TUDIJE
Običajno gre za glagolski ustreznični niz. Npr.: Enden /…/ pogubiti,
isgubiti, ∫atrejti, konzháti, dokonjatj (MD 1592: C7a); Entwerffen /…/
sari∫∫ati, sazherkátj. (MD 1592: C8a). Sklepanje potrjujeta tudi na-
slednja, neglagolska zgleda: Etwann /…/ nekadaj, zhaisj. (MD 1592:
D3a) in Ey lieber /…/ lubi, proßim te. Cr: dragj. (MD 1592: D3a). Sicer
prepoznavna pisna navada zaradi nedosledne izvedbe in širitve zapisa
na manj tipične položaje ni mogla prerasti v trdnejše pravilo (npr.
Entfliehen /…/ vbeshati. (MD 1592: C7b); Goldfinger. /…/ zhetirtj pèrst
(MD 1592: F3b); Gott geh wo hin /…/ kamez7 kulj bodj, kamez bug da
(MD 1592: F3b).
1.1 Megiserjevi zapisi v slovenskih razdelkih slovarjev razkrivajo
še dve vrsti pravopisne variantnosti, ki se v knjižnem jeziku nista
pojavljali kot težja izbirna dilema. Gre za pisavo skupaj ali narazen
pri glagolskih kalkih (npr. Eingehen /…/ noterpojti (MD 1592: C6b),
Auffmercken /…/ gorimerkati (MD 1592: A4b) – Fürdern. promovere.
naprej pomagatj. (MD 1592: D7b)) in za pisavo enozložne predpone
skupaj z izhodiščnim glagolom ali ločeno z opuščajem (npr. vkasati
in v’kasajnje, v’kuriti – vkoreniti; Fertigen /…/ fertigovati, s’ver∫hiti, Cr:
sgotoviti (MD 1592: D6b) itd.). V protestanskih delih prevladuje ločena
pisava sestavin glagolskih kalkov. Pisava skupaj se je uveljavila pri
glagolnikih, pri glagolih pa je redka.8 Na uveljavljanje pisave skupaj
je v večjezičnih Megiserjevih slovarjih nedvomno vplival zapis nem-
ških glagolskih iztočnic, večkrat pa tudi uresničevani pomen, zlasti
če v njem prislov, ki nastopa v vlogi predpone, pomensko ni bil
osamosvojen in jasno viden. Tudi primeri ločenega zapisa predpone,
ki jo od izhodiščnega glagola loči vmesni opuščaj, so v manjšini.
Opozarjajo na obstajanje pisnega modela, ki se je pojavil že v Kreljevi
Postilli slovenski (1567),9 z večkratno uporabo pa postal bolj opazen v
Dalmatinovi Bibliji in Bohoričevi slovnici. Slovarski in sobesedilno
uporabljeni primeri kažejo celo na različen zapis pri istem glagolu in
pri glagolih z enakim glasovnim začetkom. Na uporabo modela je
mestoma vplivala potreba po nazornejši razmejitvi zapisanih glasov,
7 Glas [r] v besedi kamer je obakrat zapisan z znakom z.
8 Merše 2003: 87–88 in 97–98.
9 Prim. Novak 2006.
126
Običajno gre za glagolski ustreznični niz. Npr.: Enden /…/ pogubiti,
isgubiti, ∫atrejti, konzháti, dokonjatj (MD 1592: C7a); Entwerffen /…/
sari∫∫ati, sazherkátj. (MD 1592: C8a). Sklepanje potrjujeta tudi na-
slednja, neglagolska zgleda: Etwann /…/ nekadaj, zhaisj. (MD 1592:
D3a) in Ey lieber /…/ lubi, proßim te. Cr: dragj. (MD 1592: D3a). Sicer
prepoznavna pisna navada zaradi nedosledne izvedbe in širitve zapisa
na manj tipične položaje ni mogla prerasti v trdnejše pravilo (npr.
Entfliehen /…/ vbeshati. (MD 1592: C7b); Goldfinger. /…/ zhetirtj pèrst
(MD 1592: F3b); Gott geh wo hin /…/ kamez7 kulj bodj, kamez bug da
(MD 1592: F3b).
1.1 Megiserjevi zapisi v slovenskih razdelkih slovarjev razkrivajo
še dve vrsti pravopisne variantnosti, ki se v knjižnem jeziku nista
pojavljali kot težja izbirna dilema. Gre za pisavo skupaj ali narazen
pri glagolskih kalkih (npr. Eingehen /…/ noterpojti (MD 1592: C6b),
Auffmercken /…/ gorimerkati (MD 1592: A4b) – Fürdern. promovere.
naprej pomagatj. (MD 1592: D7b)) in za pisavo enozložne predpone
skupaj z izhodiščnim glagolom ali ločeno z opuščajem (npr. vkasati
in v’kasajnje, v’kuriti – vkoreniti; Fertigen /…/ fertigovati, s’ver∫hiti, Cr:
sgotoviti (MD 1592: D6b) itd.). V protestanskih delih prevladuje ločena
pisava sestavin glagolskih kalkov. Pisava skupaj se je uveljavila pri
glagolnikih, pri glagolih pa je redka.8 Na uveljavljanje pisave skupaj
je v večjezičnih Megiserjevih slovarjih nedvomno vplival zapis nem-
ških glagolskih iztočnic, večkrat pa tudi uresničevani pomen, zlasti
če v njem prislov, ki nastopa v vlogi predpone, pomensko ni bil
osamosvojen in jasno viden. Tudi primeri ločenega zapisa predpone,
ki jo od izhodiščnega glagola loči vmesni opuščaj, so v manjšini.
Opozarjajo na obstajanje pisnega modela, ki se je pojavil že v Kreljevi
Postilli slovenski (1567),9 z večkratno uporabo pa postal bolj opazen v
Dalmatinovi Bibliji in Bohoričevi slovnici. Slovarski in sobesedilno
uporabljeni primeri kažejo celo na različen zapis pri istem glagolu in
pri glagolih z enakim glasovnim začetkom. Na uporabo modela je
mestoma vplivala potreba po nazornejši razmejitvi zapisanih glasov,
7 Glas [r] v besedi kamer je obakrat zapisan z znakom z.
8 Merše 2003: 87–88 in 97–98.
9 Prim. Novak 2006.
126
