Page 220 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 220
RAZPRAVE, [TUDIJE
resnično učinkovito, toda prezreti ga v nobenem primeru ni bilo
mogoče.39 Celo v prostoru med Alpami in Jadranom ne. Ivan Cankar
(1876–1918) zagotovo ni kar tako izrekel pozneje velikokrat citirane
krilatice: »Če bi bil Rus, bi bil pravoslaven, če bi bil Prus, bi bil
protestant, ker sem Slovenec, sem katoličan.«40 Že zaradi vere je bil
Trubar za večino svojih rojakov okoli leta 1900 vsaj problematična
oziroma sumljiva – če ne tudi povsem negativna – zgodovinska
prikazen. Najostrejši katoliški ocenjevalec Aškerčeve pesnitve o očetu
slovenske knjige, bodoči kranjski »finančni minister« Evgen Lampe
(1874–1918), je v Domu in svetu leta 1905 npr. poudarjal prav proti-
rimsko tendenco poetovega dela, ki je bilo po njegovi sodbi kvečjemu
verzificirana proza srednje kakovosti.41 Seveda je imel ostroperesni
kritik povsem prav, ko je opozarjal na Aškerčevo čudno – historično
seveda povsem nevzdržno – povezovanje protestantizma (ki je zlasti
skozi Luthrova in Kalvinova usta ostro zanikoval človekovo svobodno
voljo) ter modernega svobodomiselstva (ki je izhajalo iz »suverenosti«
posameznikove svobodne volje). Toda literati so si takšne svoboščine v
razlagah zgodovine dovoljevali od nekdaj ...
Vihar, ki se je razdivjal ob izidu Aškerčevega Trubarja, je bil Hri-
barju brez dvoma resno svarilo: postavitev reformatorjevega spome-
nika bo v vsakem primeru jasna gesta. V nekem smislu tudi demon-
stracija moči liberalcev. Zato ni bilo mogoče tvegati in dopustiti zelo
verjetnega neuspeha (ali celo poloma) nabiralne akcije zanj.42
Stvar je bila toliko bolj delikatna zato, ker se je tudi med samimi
svobodomisleci razplamtela silovita debata o Trubarju. Aškerčevi
39 O njegovi dejavnosti na Slovenskem prim. J. Cvirn, Trdnjavski trikotnik. Politična
orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem (1861–1914), Maribor 1997, 237–241.
Temeljita Zgodovina Lavantinske škofije (1228–1928), ki jo je leta 1928 v Mariboru
izdal Franc Kovačič, npr. navaja (str. 419) za obdobje 1897–1918 2013 odpadov
od katoliške vere (in le 467 pristopov pripadnikov drugih veroizpovedi k njej)
na slovenskem Štajerskem (leta 1912 je Lavantinska škofija štela 507.786 duš).
40 J. Vidmar, Obrazi, Ljubljana 1985, 340, 341.
41 Ocena Evgena Lampeta je izšla v januarski številki revije Dom in svet leta 1905,
str. 46–50.
42 Prim. I. Hribar, n. d., 306: »Dejal sem si torej, da z javnim pobiranjem
prispevkov utegnem doživeti neprijetno iznenadenje.«
218
resnično učinkovito, toda prezreti ga v nobenem primeru ni bilo
mogoče.39 Celo v prostoru med Alpami in Jadranom ne. Ivan Cankar
(1876–1918) zagotovo ni kar tako izrekel pozneje velikokrat citirane
krilatice: »Če bi bil Rus, bi bil pravoslaven, če bi bil Prus, bi bil
protestant, ker sem Slovenec, sem katoličan.«40 Že zaradi vere je bil
Trubar za večino svojih rojakov okoli leta 1900 vsaj problematična
oziroma sumljiva – če ne tudi povsem negativna – zgodovinska
prikazen. Najostrejši katoliški ocenjevalec Aškerčeve pesnitve o očetu
slovenske knjige, bodoči kranjski »finančni minister« Evgen Lampe
(1874–1918), je v Domu in svetu leta 1905 npr. poudarjal prav proti-
rimsko tendenco poetovega dela, ki je bilo po njegovi sodbi kvečjemu
verzificirana proza srednje kakovosti.41 Seveda je imel ostroperesni
kritik povsem prav, ko je opozarjal na Aškerčevo čudno – historično
seveda povsem nevzdržno – povezovanje protestantizma (ki je zlasti
skozi Luthrova in Kalvinova usta ostro zanikoval človekovo svobodno
voljo) ter modernega svobodomiselstva (ki je izhajalo iz »suverenosti«
posameznikove svobodne volje). Toda literati so si takšne svoboščine v
razlagah zgodovine dovoljevali od nekdaj ...
Vihar, ki se je razdivjal ob izidu Aškerčevega Trubarja, je bil Hri-
barju brez dvoma resno svarilo: postavitev reformatorjevega spome-
nika bo v vsakem primeru jasna gesta. V nekem smislu tudi demon-
stracija moči liberalcev. Zato ni bilo mogoče tvegati in dopustiti zelo
verjetnega neuspeha (ali celo poloma) nabiralne akcije zanj.42
Stvar je bila toliko bolj delikatna zato, ker se je tudi med samimi
svobodomisleci razplamtela silovita debata o Trubarju. Aškerčevi
39 O njegovi dejavnosti na Slovenskem prim. J. Cvirn, Trdnjavski trikotnik. Politična
orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem (1861–1914), Maribor 1997, 237–241.
Temeljita Zgodovina Lavantinske škofije (1228–1928), ki jo je leta 1928 v Mariboru
izdal Franc Kovačič, npr. navaja (str. 419) za obdobje 1897–1918 2013 odpadov
od katoliške vere (in le 467 pristopov pripadnikov drugih veroizpovedi k njej)
na slovenskem Štajerskem (leta 1912 je Lavantinska škofija štela 507.786 duš).
40 J. Vidmar, Obrazi, Ljubljana 1985, 340, 341.
41 Ocena Evgena Lampeta je izšla v januarski številki revije Dom in svet leta 1905,
str. 46–50.
42 Prim. I. Hribar, n. d., 306: »Dejal sem si torej, da z javnim pobiranjem
prispevkov utegnem doživeti neprijetno iznenadenje.«
218
