Page 215 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 215
IGOR GRDINA
Stvar se mora soditi po tedanji meri, to je res. Vendar, ako pogledamo
bolje v zgodovino obeh stoletij, oj kakov junak je Hren proti Trubarju,
kakov povestničar Valvasor proti Megiserju, koliki dobrotnik proste-
mu narodu Kastelec nasproti Dalmatinu, kakov besednik Habdelič
mimo Bohoriča, kakošen govornik Janez /Sveto/Križski nasproti
Krellu /Krelju/ itd.«27
Toda takšnim marnjam niso verjeli niti piščevi staroslovenski
somišljeniki.28 Narodni prvak številka ena, Janez Bleiweis (1808–
1881), je ostal pri Kopitarjevem stališču. Kot odgovoren človek pre-
prosto ni mogel povsem prezreti rezultatov raziskav nemško pišočih
avtorjev na Kranjskem, predvsem Theodorja Elzeja (1823–1900) in
Augusta Dimitza (1827–1886), ki sta v drugi polovici 19. stoletja z
veliko znanstveno akribijo osvetlila začetke slovenske književnosti in
napore Primoža Trubarja.29 Na isti valovni dolžini kot »oče naroda«
je bil tik pred smrtjo tudi svetniški škof Slomšek (1800–1862), ki je
leta 1862 v Drobtinicah pohvalil domače protestante 16. stoletja, ker
so »obudili slovenščino«.30 Spodnještajerski nadpastir, ki je bil trn v
peti »tevtonskim« šovinistom, je v začetku ustavne dobe radikaliziral
svoje itak nikoli povsem indiferentno narodno stališče, saj ga je
nemškoliberalni in centralistični kurz državne politike na Dunaju
navdajal z vse večjo skrbjo in tesnobo. Slovenski »domorodci« so bili
tedaj naravnost obsojeni na slogaško združevanje. Večina jih je to
27 Citirano po: J. Toporišič, Kritične pripombe k Trubarjevemu delu s strani slovenskih
besedoljubov in kritikov, Slavistična revija XL, 1992, 251.
28 Temeljito zavrnitev Marnovih razlag je v februarski številki Ljubljanskega zvona
1884 objavil Fran Wiesthaler (1849–1927); poudaril je, da je vrednost
katoliških pisateljev čez mero povzdignjena, protestantskih pa zelo
podcenjena.
29 Prim. Th. Elze, Die Superintendenten der evangelischen Kirche in Krain während
des sechszehnten Jahrhunderts, Dunaj 1863; Die slovenischen protestantischen
Druckschriften des XVI. Jahrhunderts, Benetke 1896; Primus Trubers Briefe,
Tübingen 1897; A. Dimitz, Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr
1813, Ljubljana 1874–1876.
30 Drobtinice 1862, 72; dosegljivo tudi v: V. Škafar, J. Emeršič, Slomškovo berilo,
Celje 1991, 211. Slomšek je tedaj Trubarja, Dalmatina in Bohoriča razglasil
celo za »slavne može«.
213
Stvar se mora soditi po tedanji meri, to je res. Vendar, ako pogledamo
bolje v zgodovino obeh stoletij, oj kakov junak je Hren proti Trubarju,
kakov povestničar Valvasor proti Megiserju, koliki dobrotnik proste-
mu narodu Kastelec nasproti Dalmatinu, kakov besednik Habdelič
mimo Bohoriča, kakošen govornik Janez /Sveto/Križski nasproti
Krellu /Krelju/ itd.«27
Toda takšnim marnjam niso verjeli niti piščevi staroslovenski
somišljeniki.28 Narodni prvak številka ena, Janez Bleiweis (1808–
1881), je ostal pri Kopitarjevem stališču. Kot odgovoren človek pre-
prosto ni mogel povsem prezreti rezultatov raziskav nemško pišočih
avtorjev na Kranjskem, predvsem Theodorja Elzeja (1823–1900) in
Augusta Dimitza (1827–1886), ki sta v drugi polovici 19. stoletja z
veliko znanstveno akribijo osvetlila začetke slovenske književnosti in
napore Primoža Trubarja.29 Na isti valovni dolžini kot »oče naroda«
je bil tik pred smrtjo tudi svetniški škof Slomšek (1800–1862), ki je
leta 1862 v Drobtinicah pohvalil domače protestante 16. stoletja, ker
so »obudili slovenščino«.30 Spodnještajerski nadpastir, ki je bil trn v
peti »tevtonskim« šovinistom, je v začetku ustavne dobe radikaliziral
svoje itak nikoli povsem indiferentno narodno stališče, saj ga je
nemškoliberalni in centralistični kurz državne politike na Dunaju
navdajal z vse večjo skrbjo in tesnobo. Slovenski »domorodci« so bili
tedaj naravnost obsojeni na slogaško združevanje. Večina jih je to
27 Citirano po: J. Toporišič, Kritične pripombe k Trubarjevemu delu s strani slovenskih
besedoljubov in kritikov, Slavistična revija XL, 1992, 251.
28 Temeljito zavrnitev Marnovih razlag je v februarski številki Ljubljanskega zvona
1884 objavil Fran Wiesthaler (1849–1927); poudaril je, da je vrednost
katoliških pisateljev čez mero povzdignjena, protestantskih pa zelo
podcenjena.
29 Prim. Th. Elze, Die Superintendenten der evangelischen Kirche in Krain während
des sechszehnten Jahrhunderts, Dunaj 1863; Die slovenischen protestantischen
Druckschriften des XVI. Jahrhunderts, Benetke 1896; Primus Trubers Briefe,
Tübingen 1897; A. Dimitz, Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr
1813, Ljubljana 1874–1876.
30 Drobtinice 1862, 72; dosegljivo tudi v: V. Škafar, J. Emeršič, Slomškovo berilo,
Celje 1991, 211. Slomšek je tedaj Trubarja, Dalmatina in Bohoriča razglasil
celo za »slavne može«.
213
