Page 243 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363

RAZGLEDI, VPOGLEDI

Breda Dvorák Dra{ler

EVANGELI^ANSKA CERKVENA OB^INA
V LJUBLJANI V 19. IN 20. STOLETJU

4.1 Prvi poskusi evangeličanskega bogoslužja v Ljubljani*
Na začetku 19. stoletja se je v Ljubljani spet zbralo majhno število

evangeličanov, tako trgovcev kot podjetnikov, ki so prišli s protestan-
tovskih območij v Nemčiji in Švici. Bilo pa je tudi nekaj vojakov in
oficirjev, ki so bili prav tako pripadniki evangeličanov. To je začetek
ljubljanske cerkvene občine po tolerančnem patentu leta 1781. Prav
ti ljudje so pripomogli k prvemu evangeličanskemu bogoslužju v
Ljubljani. […]

4.2 Prvo javno evangeličansko bogoslužje v Ljubljani
[…] Gospod Wolf [pastor reformirane cerkvene občine v Trstu;

prišel je v Ljubljano na pogreb Antona Capretza, pogreb pa je smel
biti le rimskokatoliški] je namreč dobil od oblasti dovoljenje, nekako
zaradi tolažbe, da sme darovati bogoslužje za te vernike. Tako je 1.
julija pripravil pobožnost (Andacht), naslednjega dne pa pridigo z

* Odlomki iz diplomske naloge Oris nastanka in zgodovine evangeličanske cerkvene
občine v Ljubljani, oddane septembra 2004 na koncu študija na Teološki
fakulteti v Ljubljani in napisane ob mentorstvu doc. dr. Bogdana Dolenca
in somentorstvu prof. dr. Stanka Janežiča. Za podlago sta bila predvsem
spisa dveh ljubljanskih evangeličanskih duhovnikov, in sicer: Hans Jaquemar,
Gemeindegeschichte bis 1864 (Zgodovina cerkvene občine do 1864) in Franz
Morgenthaler, Geschichte der evangelischen Kirchengemeinde Laibah (Zgodovina
evangeličanske cerkvene občine Ljubljana). Tipkopisna prepisa njunih
rokopisnih spisov sta se ohranila v arhivu evangeličanske cerkvene občine v
Ljubljani. Uporabljena je bila tudi knjiga Vili Kerčmar, Evangeličanska cerkev
na Slovenskem (Murska Sobota 1995).

241