Page 247 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 247
BREDA DVORÁK DRA[LER
policijski komisar. Ta je budno pazil, da je potekalo bogoslužje
pravilno. Ti ukrepi so kajpada ljudi zelo prizadeli, posmehovalo se
jim je namreč celo mesto in bili so predmet raznih opravljanj. Počutili
so se kot zaporniki, ki jih mora nadzorovati straža. Superintendent
Franz pa jih je tolažil, češ da bo oblast kmalu popustila. Vendar so
bili ljudje preveč prizadeti, da bi mu mogli verjeti. Zato so se odločili,
da napišejo dve pritožni pismi. Prvo so poslali na dvorno pisarno (Hof-
kanzlei). V njem se pritožujejo nad stanjem, ki ga morajo prenašati.
Drugo pritožbo pa so napisali nadvojvodi Karlu. Njegova pokojna
žena Henriette von Nassau-Weilburg je bila tudi protestantka. […]
4.4. Pomembno leto 1848
To je leto, ko se je za evangeličane v Avstriji marsikaj spremenilo.
Napočil je čas, ko niso bili več samo »prenašani«, ampak so bili
izenačeni s katoliško cerkvijo. Evangeličani so bili sedaj od države
priznani za enakopravne.
2. decembra leta 1848 je sédel na prestol mladi cesar Franc Jožef I.
Ljubljanski evangeličani so se odločili, saj jim je bila ta možnost sedaj
dovoljena, da ga bodo prosili, da bi lahko imeli več kot samo dve
bogoslužji letno. Na Heimannovo prigovarjanje je prišel gospod
Steinacker iz Trsta in pridigal 7. januarja 1849 na aktualno temo.
V tem letu je bilo novo tudi to, da je smela imeti vsaka priznana
Cerkev javno verouk, sama svojo organizacijo, namesto molilnic pa
so se smele graditi prave cerkve s portali, zvonovi in zvoniki. Mini-
strstvo je v ta namen sklicalo sejo superintendentov na Dunaju, ki je
trajala od 29. julija do 14. avgusta. Na njej so se trudili, da bi te stvari
sistematizirali in da bi se povsem izenačili ter pobratili s katoliškimi
sobrati. Sicer je trajalo deset let, da so rezultati te seje prišli v javnost,
toda svoboda je bila v Avstriji evangeličanom že dana. Tega so se
zavedali tudi evangeličani v Ljubljani.
4.5 Ljubljana kot podružnično (filialno) občestvo Trsta
Po tem, ko je imel [tržaški pastor] gospod Buschbeck 22. aprila
1849 svoje redno spomladansko bogoslužje, so položili denar za
cerkveno parcelo. Do konca tega leta so jo tudi povsem plačali. Kmalu
za tem, 13. maja 1849, pa so se sestali pod vodstvom Heimanna v
245
policijski komisar. Ta je budno pazil, da je potekalo bogoslužje
pravilno. Ti ukrepi so kajpada ljudi zelo prizadeli, posmehovalo se
jim je namreč celo mesto in bili so predmet raznih opravljanj. Počutili
so se kot zaporniki, ki jih mora nadzorovati straža. Superintendent
Franz pa jih je tolažil, češ da bo oblast kmalu popustila. Vendar so
bili ljudje preveč prizadeti, da bi mu mogli verjeti. Zato so se odločili,
da napišejo dve pritožni pismi. Prvo so poslali na dvorno pisarno (Hof-
kanzlei). V njem se pritožujejo nad stanjem, ki ga morajo prenašati.
Drugo pritožbo pa so napisali nadvojvodi Karlu. Njegova pokojna
žena Henriette von Nassau-Weilburg je bila tudi protestantka. […]
4.4. Pomembno leto 1848
To je leto, ko se je za evangeličane v Avstriji marsikaj spremenilo.
Napočil je čas, ko niso bili več samo »prenašani«, ampak so bili
izenačeni s katoliško cerkvijo. Evangeličani so bili sedaj od države
priznani za enakopravne.
2. decembra leta 1848 je sédel na prestol mladi cesar Franc Jožef I.
Ljubljanski evangeličani so se odločili, saj jim je bila ta možnost sedaj
dovoljena, da ga bodo prosili, da bi lahko imeli več kot samo dve
bogoslužji letno. Na Heimannovo prigovarjanje je prišel gospod
Steinacker iz Trsta in pridigal 7. januarja 1849 na aktualno temo.
V tem letu je bilo novo tudi to, da je smela imeti vsaka priznana
Cerkev javno verouk, sama svojo organizacijo, namesto molilnic pa
so se smele graditi prave cerkve s portali, zvonovi in zvoniki. Mini-
strstvo je v ta namen sklicalo sejo superintendentov na Dunaju, ki je
trajala od 29. julija do 14. avgusta. Na njej so se trudili, da bi te stvari
sistematizirali in da bi se povsem izenačili ter pobratili s katoliškimi
sobrati. Sicer je trajalo deset let, da so rezultati te seje prišli v javnost,
toda svoboda je bila v Avstriji evangeličanom že dana. Tega so se
zavedali tudi evangeličani v Ljubljani.
4.5 Ljubljana kot podružnično (filialno) občestvo Trsta
Po tem, ko je imel [tržaški pastor] gospod Buschbeck 22. aprila
1849 svoje redno spomladansko bogoslužje, so položili denar za
cerkveno parcelo. Do konca tega leta so jo tudi povsem plačali. Kmalu
za tem, 13. maja 1849, pa so se sestali pod vodstvom Heimanna v
245
