Page 244 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 244
RAZGLEDI, VPOGLEDI
bogoslužjem (Abendmahlfeier). Udeležilo se ga je 20–30 evangličanov.
To bogoslužje (2. julija 1826) imamo za prvo javno evangeličansko
bogoslužje v Ljubljani. Bilo je darovano po več kot dvesto letih nasilne
prekinitve. Ni pa natanko znano, kje je bilo opravljeno. Nekateri viri
trdijo, da v dvorani nemškega viteškega reda, Medicus pa omenja
dvorano filharmonije. Prejšnja bogoslužja, ki jih je opravljal pastor
Blume, so bila darovana samo v zasebni sobi. […]
4.3 Prošnje in trud glede »rednih« bogoslužij
5. aprila 1827 so se ljubljanski evangeličani s pisno prošnjo obrnili
na deželno predsedništvo (Landespräsidium) v Ljubljani. Prosili so
ga, da bi jim dovolilo imeti večkrat na leto ali pa vsaj samo enkrat
letno kako pobožnost, ki bi jo lahko vodil eden od obeh tržaških
duhovnikov, ki jim je po kilometrih najbližji. To prošnjo je izdelal
pastor Wolf, podpisali pa so jo med drugim tudi Josef Hermann,
Christof Capretz, Peter Gilly, Wolfgang F. Günzler, Ludwig Wahl in
Wilhelm Heinrich Korn. Dne 14. aprila 1827 prejmejo negativen
odgovor.
Pa vseeno niso vrgli puške v koruzo. Zato so se odločili in 13.
avgusta leta 1827 odposlali še eno prošnjo superintendentu Justusu
Hausknechtu na Dunaj. Ta dokument so podpisali tako v imenu
helvetskih vernikov (zanje je odgovarjal Joseph Hermann) kot tudi v
imenu luteranskih vernikov (zanje je odgovarjal W. F. Günzler). V
pismu ga kot nadpastirja reformirane Cerkve in kot namestnika
evangeličanske Cerkve v Avstriji prosijo, da to njihovo prošnjo za
dovoljenje obhajanja letnega bogoslužja posreduje evangeličanskemu
konzistoriju in tudi drugim višjim instancam. Poleg te prošnje so
predložili tudi seznam vseh vernikov dežele Kranjske: skupaj 71 duš.
55 duš je bilo v Ljubljani, 12 v Novem mestu, 2 sta bili iz Kranja in
2 iz Tržiča. Pri tem seznamu ljudi pa niso bili upoštevani pripadniki
iz vojske, nekateri nepoznani ročni delavci, rudarji itd. Pravilnost tega
seznama je potrdil celo župan J. N. Hradetzky.
Pri tem najstarejšem seznamu, ki je ohranjen še do danes, se
razpozna, da je večina teh vernikov kavarnarjev iz Švice. Izhajajo
predvsem iz mesta Gornji Engadin. Od petinpetdesetih evangeličanov
242
bogoslužjem (Abendmahlfeier). Udeležilo se ga je 20–30 evangličanov.
To bogoslužje (2. julija 1826) imamo za prvo javno evangeličansko
bogoslužje v Ljubljani. Bilo je darovano po več kot dvesto letih nasilne
prekinitve. Ni pa natanko znano, kje je bilo opravljeno. Nekateri viri
trdijo, da v dvorani nemškega viteškega reda, Medicus pa omenja
dvorano filharmonije. Prejšnja bogoslužja, ki jih je opravljal pastor
Blume, so bila darovana samo v zasebni sobi. […]
4.3 Prošnje in trud glede »rednih« bogoslužij
5. aprila 1827 so se ljubljanski evangeličani s pisno prošnjo obrnili
na deželno predsedništvo (Landespräsidium) v Ljubljani. Prosili so
ga, da bi jim dovolilo imeti večkrat na leto ali pa vsaj samo enkrat
letno kako pobožnost, ki bi jo lahko vodil eden od obeh tržaških
duhovnikov, ki jim je po kilometrih najbližji. To prošnjo je izdelal
pastor Wolf, podpisali pa so jo med drugim tudi Josef Hermann,
Christof Capretz, Peter Gilly, Wolfgang F. Günzler, Ludwig Wahl in
Wilhelm Heinrich Korn. Dne 14. aprila 1827 prejmejo negativen
odgovor.
Pa vseeno niso vrgli puške v koruzo. Zato so se odločili in 13.
avgusta leta 1827 odposlali še eno prošnjo superintendentu Justusu
Hausknechtu na Dunaj. Ta dokument so podpisali tako v imenu
helvetskih vernikov (zanje je odgovarjal Joseph Hermann) kot tudi v
imenu luteranskih vernikov (zanje je odgovarjal W. F. Günzler). V
pismu ga kot nadpastirja reformirane Cerkve in kot namestnika
evangeličanske Cerkve v Avstriji prosijo, da to njihovo prošnjo za
dovoljenje obhajanja letnega bogoslužja posreduje evangeličanskemu
konzistoriju in tudi drugim višjim instancam. Poleg te prošnje so
predložili tudi seznam vseh vernikov dežele Kranjske: skupaj 71 duš.
55 duš je bilo v Ljubljani, 12 v Novem mestu, 2 sta bili iz Kranja in
2 iz Tržiča. Pri tem seznamu ljudi pa niso bili upoštevani pripadniki
iz vojske, nekateri nepoznani ročni delavci, rudarji itd. Pravilnost tega
seznama je potrdil celo župan J. N. Hradetzky.
Pri tem najstarejšem seznamu, ki je ohranjen še do danes, se
razpozna, da je večina teh vernikov kavarnarjev iz Švice. Izhajajo
predvsem iz mesta Gornji Engadin. Od petinpetdesetih evangeličanov
242
