Page 184 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 184
RAZPRAVE, [TUDIJE
Statorius ima zapovrstje predlogov tako kot Bohorič posneto po
Melanchthonu, tako da se obravnavi pri Statoriju in Bohoriču na-
videz v celoti prekrivata. Ločuje pa ju pomembna razlika: Bohorič
na vezavo posameznih predlogov opozarja sproti, Statorius pa ve-
zavo obdela posebej v poglavju o skladnji predlogov (Statorius 1568:
O 1a–O 4b).
Opazimo lahko, da je Bohorič izvirnejši pri zapletenejših primerih
(predvsem pri predlogih, ki zahtevajo današnji mestnik in orodnik),
zlasti pa je izviren na začetku poglavja, kjer tudi razreši večino
problemov, potem pa dokaj zvesto sledi Melanchthonovim pri-
merom.
Iz zgoraj prikazanih primerov lahko tudi razberemo Bohoričev
način opisa današnjega mestnika in orodnika. Mestnik, ki stoji za
predlogi per (BH 1584: 159), mej/v’meß (BH 1584: 160), po (BH 1584:
161, 163), sa (BH 1584: 161), v’ (BH 1584: 163), na (BH 1584: 164),
navaja kot dajalnik s posebno končnico; prav tako je dajalnik s
posebno končnico orodnik, ki stoji za predlogoma s’ (BH 1584: 162)
in pred (BH 1584: 159, 162, 163).
Bohoričev pogled na mestnik kot »posebno končnico dajalnika«
lepo vidimo pri obravnavi predloga v’ (BH 1584: 163). Po Bohoriču
namreč imena ob predlogu v’ v množini spreminjajo zadnji zlog (torej
končnico) v -ih (v’tele∫ih). Na tovrstno spremembo Bohorič večkrat
opozarja. Podobno pravilo navaja v poglavju Examen etymologiae
(Preizkus etimologije) (BH 1584: 168): dajalnik množine nebe∫am zaradi
zveze s predlogom v’, kadar ta pomeni premikanje na mestu (motus
in loco), spremeni zadnji zlog v -ih. Spremembe se zavoljo zveze s
predlogom v’ dogodijo včasih tudi v ednini (BH 1584: 170): končni -
u se namreč v zvezi besede z v’ pogosto zamenjuje z -i; tako dobimo
v’nebi namesto v’nebu.13 Marsikje drugje pa sprememb dejansko ni in
imamo obliko »dajalnika«: npr. na ∫emlji (BH 1584: 170).
Da je »oblika besede za predlogom v« (čemur bi mi danes rekli
mestnik) povzročala Bohoriču preglavice, nam pričata tudi primera
13 To omenja tudi v skladnji, kjer pa pravi, da do tega prihaja bolj zaradi rabe
Fpri ljudeh kakor zaradi zahtev jezikovnega sistema (» ed id fit magis
Fcon uetudine quam ratione«).
182
Statorius ima zapovrstje predlogov tako kot Bohorič posneto po
Melanchthonu, tako da se obravnavi pri Statoriju in Bohoriču na-
videz v celoti prekrivata. Ločuje pa ju pomembna razlika: Bohorič
na vezavo posameznih predlogov opozarja sproti, Statorius pa ve-
zavo obdela posebej v poglavju o skladnji predlogov (Statorius 1568:
O 1a–O 4b).
Opazimo lahko, da je Bohorič izvirnejši pri zapletenejših primerih
(predvsem pri predlogih, ki zahtevajo današnji mestnik in orodnik),
zlasti pa je izviren na začetku poglavja, kjer tudi razreši večino
problemov, potem pa dokaj zvesto sledi Melanchthonovim pri-
merom.
Iz zgoraj prikazanih primerov lahko tudi razberemo Bohoričev
način opisa današnjega mestnika in orodnika. Mestnik, ki stoji za
predlogi per (BH 1584: 159), mej/v’meß (BH 1584: 160), po (BH 1584:
161, 163), sa (BH 1584: 161), v’ (BH 1584: 163), na (BH 1584: 164),
navaja kot dajalnik s posebno končnico; prav tako je dajalnik s
posebno končnico orodnik, ki stoji za predlogoma s’ (BH 1584: 162)
in pred (BH 1584: 159, 162, 163).
Bohoričev pogled na mestnik kot »posebno končnico dajalnika«
lepo vidimo pri obravnavi predloga v’ (BH 1584: 163). Po Bohoriču
namreč imena ob predlogu v’ v množini spreminjajo zadnji zlog (torej
končnico) v -ih (v’tele∫ih). Na tovrstno spremembo Bohorič večkrat
opozarja. Podobno pravilo navaja v poglavju Examen etymologiae
(Preizkus etimologije) (BH 1584: 168): dajalnik množine nebe∫am zaradi
zveze s predlogom v’, kadar ta pomeni premikanje na mestu (motus
in loco), spremeni zadnji zlog v -ih. Spremembe se zavoljo zveze s
predlogom v’ dogodijo včasih tudi v ednini (BH 1584: 170): končni -
u se namreč v zvezi besede z v’ pogosto zamenjuje z -i; tako dobimo
v’nebi namesto v’nebu.13 Marsikje drugje pa sprememb dejansko ni in
imamo obliko »dajalnika«: npr. na ∫emlji (BH 1584: 170).
Da je »oblika besede za predlogom v« (čemur bi mi danes rekli
mestnik) povzročala Bohoriču preglavice, nam pričata tudi primera
13 To omenja tudi v skladnji, kjer pa pravi, da do tega prihaja bolj zaradi rabe
Fpri ljudeh kakor zaradi zahtev jezikovnega sistema (» ed id fit magis
Fcon uetudine quam ratione«).
182
