Page 188 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 188
RAZPRAVE, [TUDIJE
Peter Novak
HERMENEVTIKA
DISPENZACIJSKE TEOLOGIJE
Izrael je naš zaveznik in mi smo
se čvrsto zavezali k podpori Izraela;
podprli ga bomo, če bo njegova
varnost ogrožena.
GEORGE W. BUSH, 20051
Naivno bi se lahko vprašali, zakaj bi svetovna velesila, kot so
Združene države Amerike, sploh hotela vzeti pod svoje okrilje majhno
državo, geografske velikosti Slovenije, in bila pripravljena izpostaviti
življenja svojih vojakov za njeno zaščito. Politične komentatorje
pogosto slišimo hudomušno namigovati, da zunanjo politiko Zdru-
ženih držav vodijo naravna bogastva (beri nafta) tistih dežel, s kate-
rimi so v zavezništvu. Ali je to resnično vodilno načelo njihove
zunanje politike ali ne, ne bomo ugotavljali. Sicer pa, kakšna naravna
bogastva ima Izrael, da bi bil vreden takšne zaščite? Menimo, da
nikakršna. Ali potemtakem Izrael ščitijo iz gole človekoljubnosti?
Mogoče, vendar zakaj ravno Izrael, in zakaj tako brezpogojno, s čimer
– upamo si trditi – Izraelu dolgoročno bolj škodujejo kot koristijo?
Vsaj del vzrokov mora tičati drugje. »Judovski lobi«? Mogoče, vendar
se ta pravzaprav ne more resno meriti z nosilci gospodarsko-poli-
tično-vojaške moči, ki je večinoma še vedno v rokah ljudi, kakršen je
bil antisemit Henry Ford. Holokavst? Gotovo. Toda takšna neomaj-
na podpora Izraelu je bolj ali manj stalnica pri velikem delu ame-
riške javnosti že od začetka krščanskega sionizma v 19. stoletju.2
1 Bushev odgovor na vprašanje o razvoju atomske industrije v Iranu kot
morebitni grožnji za Izrael (Southcoasttoday.com 2005).
2 Judovskemu sionizmu so se kmalu priključili še krščanski sionisti, četudi
z drugačnimi motivi (Šterbenc, 2006:21), vpliv slednjih pa bržkone prispeva
k temu, da so Američani danes bolj naklonjeni Izraelcem (42 %) kot Palestin-
cem (13 %) – po anketi, ki jo je objavila Anti-Defamation League (2005).
186
Peter Novak
HERMENEVTIKA
DISPENZACIJSKE TEOLOGIJE
Izrael je naš zaveznik in mi smo
se čvrsto zavezali k podpori Izraela;
podprli ga bomo, če bo njegova
varnost ogrožena.
GEORGE W. BUSH, 20051
Naivno bi se lahko vprašali, zakaj bi svetovna velesila, kot so
Združene države Amerike, sploh hotela vzeti pod svoje okrilje majhno
državo, geografske velikosti Slovenije, in bila pripravljena izpostaviti
življenja svojih vojakov za njeno zaščito. Politične komentatorje
pogosto slišimo hudomušno namigovati, da zunanjo politiko Zdru-
ženih držav vodijo naravna bogastva (beri nafta) tistih dežel, s kate-
rimi so v zavezništvu. Ali je to resnično vodilno načelo njihove
zunanje politike ali ne, ne bomo ugotavljali. Sicer pa, kakšna naravna
bogastva ima Izrael, da bi bil vreden takšne zaščite? Menimo, da
nikakršna. Ali potemtakem Izrael ščitijo iz gole človekoljubnosti?
Mogoče, vendar zakaj ravno Izrael, in zakaj tako brezpogojno, s čimer
– upamo si trditi – Izraelu dolgoročno bolj škodujejo kot koristijo?
Vsaj del vzrokov mora tičati drugje. »Judovski lobi«? Mogoče, vendar
se ta pravzaprav ne more resno meriti z nosilci gospodarsko-poli-
tično-vojaške moči, ki je večinoma še vedno v rokah ljudi, kakršen je
bil antisemit Henry Ford. Holokavst? Gotovo. Toda takšna neomaj-
na podpora Izraelu je bolj ali manj stalnica pri velikem delu ame-
riške javnosti že od začetka krščanskega sionizma v 19. stoletju.2
1 Bushev odgovor na vprašanje o razvoju atomske industrije v Iranu kot
morebitni grožnji za Izrael (Southcoasttoday.com 2005).
2 Judovskemu sionizmu so se kmalu priključili še krščanski sionisti, četudi
z drugačnimi motivi (Šterbenc, 2006:21), vpliv slednjih pa bržkone prispeva
k temu, da so Američani danes bolj naklonjeni Izraelcem (42 %) kot Palestin-
cem (13 %) – po anketi, ki jo je objavila Anti-Defamation League (2005).
186
