Page 73 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 73
SILVANO CAVAZZA
mreža zaupnega dopisovanja in pogovorov, ki se je iz Benetk napletla
po vsej severni Italiji. Seveda so bili tisti, ki so zagovarjali nove verske
zamisli, precej blizu humanistom, saj so ti razpravljali o podobni
problematiki. Giulio iz Milana je sicer polnil cerkve s svojimi pridi-
gami v italijanščini, a so bila besedila, iz katerih je črpal, vsa v la-
tinskem jeziku. Poleg tega ni imel izkušenj s propagando v ljudskem
jeziku, ki je na drugi strani Alp že od samega začetka služila kot
nadvse učinkovito orodje za širjenje reformacije. Trubar je začel
pridigati v nemškem in slovenskem okolju, kjer ljudje bržkone niso
bili tako izobraženi, a so vseeno dobro poznali cerkvene nauke. Vemo
tudi, da ni obsojal svobodomiselnosti avguštinca, samozavestnega in
nadvse bistrega človeka, ki je bil le nekaj let starejši od njega, ter
njegovih govorov, ki so takrat močno burili duhove. A kako pred-
staviti reformatorske zamisli na Kranjskem, torej v slovenščini, jeziku
brez literarne zgodovine? Najbrž se prav na to vprašanje navezuje
omemba treh jezikov v predgovoru iz leta 1557. Bonomo, ki je dolgo
časa živel na mejnem ozemlju, je dobro poznal težavo, za redovnika
iz Milana pa tega ne bi mogli trditi. Giulio je svojim sodnikom v
Benetkah povedal, da Trubarja ne pozna osebno, in da je, kolikor ve,
»familiar del veschovo«, se pravi škofov dober prijatelj, ter da govori
»la lingua schiavona«.20
2.
Proces, ki so ga proti Giuliu iz Milana sprožili zaradi krivoverstva,
je trajal deset mesecev in redovnik je nadvse spretno odgovarjal
zasliševalcem. Navedel je celo vrsto manj pomembnih podrobnosti,
pri čemer se ni nikoli zapletel ali se pustil zmesti.
Petnajstega januarja 1542 je preklical svoje zmote, zaradi česar ga
je doletela dokaj blaga kazen: leto zapora in štiriletna prepoved
pridiganja v Trstu in Benetkah. 21. julija istega leta je Pavel III. z bulo
Licet ab initio preuredil Rimsko inkvizicijo in razmere za tiste, ki so jih
sumili krivoverstva, so postale precej nevarnejše. Mogoče zaradi
20 TAMARO, Assolutismo e municipalismo cit., str. 177; zaslišanje z dne 27. junija.
71
mreža zaupnega dopisovanja in pogovorov, ki se je iz Benetk napletla
po vsej severni Italiji. Seveda so bili tisti, ki so zagovarjali nove verske
zamisli, precej blizu humanistom, saj so ti razpravljali o podobni
problematiki. Giulio iz Milana je sicer polnil cerkve s svojimi pridi-
gami v italijanščini, a so bila besedila, iz katerih je črpal, vsa v la-
tinskem jeziku. Poleg tega ni imel izkušenj s propagando v ljudskem
jeziku, ki je na drugi strani Alp že od samega začetka služila kot
nadvse učinkovito orodje za širjenje reformacije. Trubar je začel
pridigati v nemškem in slovenskem okolju, kjer ljudje bržkone niso
bili tako izobraženi, a so vseeno dobro poznali cerkvene nauke. Vemo
tudi, da ni obsojal svobodomiselnosti avguštinca, samozavestnega in
nadvse bistrega človeka, ki je bil le nekaj let starejši od njega, ter
njegovih govorov, ki so takrat močno burili duhove. A kako pred-
staviti reformatorske zamisli na Kranjskem, torej v slovenščini, jeziku
brez literarne zgodovine? Najbrž se prav na to vprašanje navezuje
omemba treh jezikov v predgovoru iz leta 1557. Bonomo, ki je dolgo
časa živel na mejnem ozemlju, je dobro poznal težavo, za redovnika
iz Milana pa tega ne bi mogli trditi. Giulio je svojim sodnikom v
Benetkah povedal, da Trubarja ne pozna osebno, in da je, kolikor ve,
»familiar del veschovo«, se pravi škofov dober prijatelj, ter da govori
»la lingua schiavona«.20
2.
Proces, ki so ga proti Giuliu iz Milana sprožili zaradi krivoverstva,
je trajal deset mesecev in redovnik je nadvse spretno odgovarjal
zasliševalcem. Navedel je celo vrsto manj pomembnih podrobnosti,
pri čemer se ni nikoli zapletel ali se pustil zmesti.
Petnajstega januarja 1542 je preklical svoje zmote, zaradi česar ga
je doletela dokaj blaga kazen: leto zapora in štiriletna prepoved
pridiganja v Trstu in Benetkah. 21. julija istega leta je Pavel III. z bulo
Licet ab initio preuredil Rimsko inkvizicijo in razmere za tiste, ki so jih
sumili krivoverstva, so postale precej nevarnejše. Mogoče zaradi
20 TAMARO, Assolutismo e municipalismo cit., str. 177; zaslišanje z dne 27. junija.
71
