Page 137 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 137
ERICH BRYNER
da sta jezikovna zmešnjava po gradnji babilonskega stolpa in jezi-
kovno razumevanje zaradi prihoda Svetega duha na prvi binkoštni
praznik tako tesno povezana, prevzeli po Biblianderju, čeprav Bib-
liander v Trubarjevih pismih Bullingerju ni izrecno omenjen. Dne
13. septembra 1555 je Trubar pisal Bullingerju, da dolguje njemu in
Konradu Pellicanu, komentatorju Stare in Nove zaveze, in »drugim
teologom« kar precej.23 V letih naraščajoče ločitve med luteransko in
helvecijsko reformacijo v zgornjenemških farah, kjer je Trubar dolgo
časa deloval, je moral biti s pozitivnimi izjavami glede Züricha vse-
kakor močno zadržan, vendar je dokazano, da je na prve impulze
Trubarjeve reformacijske teologije, ki jih je prejel od tržaškega škofa
Bonoma, svojega učitelja in mentorja, močno vplivala helvecijska in
ne luteranska reformacija. Trubar se zaradi cerkvenopolitičnih razlo-
gov ni mogel distancirati od luteranskega nauka, vendar je še naprej
simpatiziral s züriško reformacijo.24
V sklepu bi povzel naslednje tri točke:
1. V zgodovini prevajanja Svetega pisma v obdobju reformacije ima
Trubar izjemno mesto. Uspelo mu je prepoznati znake časa in ustva-
riti pomembno jezikovno ustvarjalno in prevajalsko delo. Deloval
je v prostorskem in časovnem napetostnem polju: prevodi Svetega
pisma so bili namenjeni, kot je dostikrat poudaril, »ubogemu slo-
venskemu narodu«, ki se je znašel v borbi proti antikristu, ki se je
manifestiral, kot je Trubar velikokrat dejal, v papežu in v Turkih, in
Trubar in drugi reformatorji so občutili, da prihaja konec sveta.
Njegovo delo naj bi se širilo tudi v druge slovanske dežele25 vse do
23 Prim op. 16.
24 Peter Bonomo »hat mir und andern an seinem Hoff neben dem Vergilio,
auch die Paraphrases Erasmi und Institutionen Calvini, … aussgelegt«; gl.
Sakrausky, 95 sl.; Mirko Rupel, Primus Truber. Leben und Werk des slowenischen
Reformators. Südosteuropa-Schriften, 5. (Nemški prevod in priredba: Balduin
Saria). Südosteuropa-Verlagsgesellschaft, München, 1965, 205.
25 Trubar je nagovoril »uboge kristjane« v Bosni, Srbiji, Bolgariji in okoliških
deželah. Predgovor prvega dela Nove zaveze v hrvaščini in v glagolici, 1562;
gl. Sakrausky, 205. V predgovoru Dalmatinove Biblije 1584 so omenjeni tudi
Čehi, Poljaki, Moskoviti, Rusini (v današnjem razumevanju Belorusi in
135
da sta jezikovna zmešnjava po gradnji babilonskega stolpa in jezi-
kovno razumevanje zaradi prihoda Svetega duha na prvi binkoštni
praznik tako tesno povezana, prevzeli po Biblianderju, čeprav Bib-
liander v Trubarjevih pismih Bullingerju ni izrecno omenjen. Dne
13. septembra 1555 je Trubar pisal Bullingerju, da dolguje njemu in
Konradu Pellicanu, komentatorju Stare in Nove zaveze, in »drugim
teologom« kar precej.23 V letih naraščajoče ločitve med luteransko in
helvecijsko reformacijo v zgornjenemških farah, kjer je Trubar dolgo
časa deloval, je moral biti s pozitivnimi izjavami glede Züricha vse-
kakor močno zadržan, vendar je dokazano, da je na prve impulze
Trubarjeve reformacijske teologije, ki jih je prejel od tržaškega škofa
Bonoma, svojega učitelja in mentorja, močno vplivala helvecijska in
ne luteranska reformacija. Trubar se zaradi cerkvenopolitičnih razlo-
gov ni mogel distancirati od luteranskega nauka, vendar je še naprej
simpatiziral s züriško reformacijo.24
V sklepu bi povzel naslednje tri točke:
1. V zgodovini prevajanja Svetega pisma v obdobju reformacije ima
Trubar izjemno mesto. Uspelo mu je prepoznati znake časa in ustva-
riti pomembno jezikovno ustvarjalno in prevajalsko delo. Deloval
je v prostorskem in časovnem napetostnem polju: prevodi Svetega
pisma so bili namenjeni, kot je dostikrat poudaril, »ubogemu slo-
venskemu narodu«, ki se je znašel v borbi proti antikristu, ki se je
manifestiral, kot je Trubar velikokrat dejal, v papežu in v Turkih, in
Trubar in drugi reformatorji so občutili, da prihaja konec sveta.
Njegovo delo naj bi se širilo tudi v druge slovanske dežele25 vse do
23 Prim op. 16.
24 Peter Bonomo »hat mir und andern an seinem Hoff neben dem Vergilio,
auch die Paraphrases Erasmi und Institutionen Calvini, … aussgelegt«; gl.
Sakrausky, 95 sl.; Mirko Rupel, Primus Truber. Leben und Werk des slowenischen
Reformators. Südosteuropa-Schriften, 5. (Nemški prevod in priredba: Balduin
Saria). Südosteuropa-Verlagsgesellschaft, München, 1965, 205.
25 Trubar je nagovoril »uboge kristjane« v Bosni, Srbiji, Bolgariji in okoliških
deželah. Predgovor prvega dela Nove zaveze v hrvaščini in v glagolici, 1562;
gl. Sakrausky, 205. V predgovoru Dalmatinove Biblije 1584 so omenjeni tudi
Čehi, Poljaki, Moskoviti, Rusini (v današnjem razumevanju Belorusi in
135
