Page 186 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 186
S SIMPOZIJEV 2008
molka in v zadnjih dvanajstih letih svojega življenja v Derendingenu
napisal še deset knjig. Izida enajste, Hišne postile d. Martina Lutherja, ni
dočakal. Prevajal jo je še na smrtni postelji. Tako kot je prerok Elija
po bibličnem poročilu, preden je bil vzet v nebo, vrgel svoj plašč na
Elizeja, ki ga je nasledil v preroškem poslanstvu, je ob odhodu naš
slovenski prerok vrgel svoj plašč ustvarjalnosti in slovenstva na Jurija
Dalmatina, Adama Bohoriča in sina Felicijana, ki je leta 1595 izdal
Hišno postilo. Trubarjev preroški plašč pa je čez dolga stoletja prekril
še Prešerna, Slomška, Cankarja, Aškerca, Gregorčiča, Kosovela, Minat-
tija, Kocbeka, Pavčka, Zajca in še toliko drugih, ki so s Trubarjem na
čelu vstopili v slovensko velikonočno procesijo.
Kako se Trubar izmika Slovencem?
Trubar se je kot osebnost – še posebej v vlogi slovenskega in
evropskega preroka – dolgo izmikal Slovencem. Ob prvem Trubar-
jevem zborniku22 , leta 1908, ob 400. obletnici Trubarjevega rojstva,
je bil žrtev navzkrižnega ognja med strankarskimi liberalci in kle-
rikalci, pa celo žrtev protislovenskega ilirizma. Kdor ga je poskušal
videti drugače in bolj celostno, je bil izključen iz javne debate, kot na
primer Ivan Prijatelj, ki si je moral sam poiskati založnika za svojo
obširno razpravo.23 Pri drugem Trubarjevem zborniku,24 leta 1951,
ob 400. obletnici slovenske knjige, je padel v evforijo komunizma,
zato je imelo nosilno predavanje Borisa Ziherla naslov Družbeni
razredi na Slovenskem in reformacija.25 Leta 1986, ob 400. obletnici
Trubarjeve smrti, je podoba njegove osebnosti prvič dobila bolj
celostne poteze, čeprav je še leta 1980 slovenski zgodovinar Jožko
Humar v svoji knjigi Primož Trubar, rodoljub ilirski,26 razglasil Trubarja
za »prvega Jugoslovana« in dal na platnice knjige zapisati: »Končno
sem ob študiju njegovih del prišel do prepričanja, da je bil Trubar
velikan slovenske politične misli in akcije, velikan, ki sta ga v tem
22 Trubarjev zbornik, Ur. Fran Ilešič, Ljubljana 1908
23 Ivan Prijatelj, O kulturnem pomenu slovenske reformacije. K Trubarjevemu jubileju,
založba L. Schwentner, Ljubljana 1908.
24 Drugi Trubarjev zbornik. Ob štiristoletnici slovenske knjige. Ljubljana 1952.
25 Isto, 7–52
26 Jožko Humar, Primož Trubar, rodoljub ilirski, Koper 1980.
184
molka in v zadnjih dvanajstih letih svojega življenja v Derendingenu
napisal še deset knjig. Izida enajste, Hišne postile d. Martina Lutherja, ni
dočakal. Prevajal jo je še na smrtni postelji. Tako kot je prerok Elija
po bibličnem poročilu, preden je bil vzet v nebo, vrgel svoj plašč na
Elizeja, ki ga je nasledil v preroškem poslanstvu, je ob odhodu naš
slovenski prerok vrgel svoj plašč ustvarjalnosti in slovenstva na Jurija
Dalmatina, Adama Bohoriča in sina Felicijana, ki je leta 1595 izdal
Hišno postilo. Trubarjev preroški plašč pa je čez dolga stoletja prekril
še Prešerna, Slomška, Cankarja, Aškerca, Gregorčiča, Kosovela, Minat-
tija, Kocbeka, Pavčka, Zajca in še toliko drugih, ki so s Trubarjem na
čelu vstopili v slovensko velikonočno procesijo.
Kako se Trubar izmika Slovencem?
Trubar se je kot osebnost – še posebej v vlogi slovenskega in
evropskega preroka – dolgo izmikal Slovencem. Ob prvem Trubar-
jevem zborniku22 , leta 1908, ob 400. obletnici Trubarjevega rojstva,
je bil žrtev navzkrižnega ognja med strankarskimi liberalci in kle-
rikalci, pa celo žrtev protislovenskega ilirizma. Kdor ga je poskušal
videti drugače in bolj celostno, je bil izključen iz javne debate, kot na
primer Ivan Prijatelj, ki si je moral sam poiskati založnika za svojo
obširno razpravo.23 Pri drugem Trubarjevem zborniku,24 leta 1951,
ob 400. obletnici slovenske knjige, je padel v evforijo komunizma,
zato je imelo nosilno predavanje Borisa Ziherla naslov Družbeni
razredi na Slovenskem in reformacija.25 Leta 1986, ob 400. obletnici
Trubarjeve smrti, je podoba njegove osebnosti prvič dobila bolj
celostne poteze, čeprav je še leta 1980 slovenski zgodovinar Jožko
Humar v svoji knjigi Primož Trubar, rodoljub ilirski,26 razglasil Trubarja
za »prvega Jugoslovana« in dal na platnice knjige zapisati: »Končno
sem ob študiju njegovih del prišel do prepričanja, da je bil Trubar
velikan slovenske politične misli in akcije, velikan, ki sta ga v tem
22 Trubarjev zbornik, Ur. Fran Ilešič, Ljubljana 1908
23 Ivan Prijatelj, O kulturnem pomenu slovenske reformacije. K Trubarjevemu jubileju,
založba L. Schwentner, Ljubljana 1908.
24 Drugi Trubarjev zbornik. Ob štiristoletnici slovenske knjige. Ljubljana 1952.
25 Isto, 7–52
26 Jožko Humar, Primož Trubar, rodoljub ilirski, Koper 1980.
184
