Page 188 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 188
S SIMPOZIJEV 2008
njim predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije trdno stoji
mejnik slovenskega kulturnega in narodnega ozaveščanja: Primož
Trubar. Teolog Jože Rajhman zato po pravici pravi: »V deželi dvo-
jezičnega prebivalstva je z jezikom priboril nižji plasti pravico do
obstoja. In to je sveto. Pred Trubarjem bi morali z grozo ostrmeti:
bilo je dano njemu. Nikomur pred njim, nikomur za njim. Če so že
sežgali njegove ’prevode’, niso sežgali njegovega jezika, niso mogli
zadušiti narodne zavesti, ki ji je on ob njenem rojstvu stal ob strani.«30
Danes je ta jezik eden od enakovrednih jezikov v Bruslju, jezik, v
katerem je bilo na začetku letošnjega leta razglašeno evropsko leto
medkulturnega dialoga. Držalo bo, kar sem zapisal v razpravi, ob-
javljeni v katalogu razstave Trubarjev in Ungnadov dar Evropi,31 ki je
bila do 29. junija 2008 odprta v Narodni univerzitetni knjižnici v
Ljubljani in je Slovencem prinesla na ogled uraške izdaje v okrašeni
vezavi: »Knjige v glagolici in cirilici so za Švicarje živa eksotika, nam
Slovencem pa so v evropskem letu dialoga zares v čast in ponos:
duhovno so kar nekakšen temeljni kamen miloljubnega verskega in
družbenega sožitja, ne le na področju Balkana, ampak na celotnem
globusu: Prešeren je to Trubarjevsko vizijo izrazil z željo in hrepe-
nenjem, ’da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan’!«32
30 Isto, 186
31 Spremna publikacija ob rastavi: Trubarjev in Ungnadov dar Evropi. Ob 500.
obletnici Trubarjevega rojstva in v času predsedovanja Republike Slovenije EU, ur.
Mihael Glavan, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 2008.
32 Zvone A. Štrubelj, Trubarjeva dialoška in ekumenska širina, prav tam, 13.
186
njim predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije trdno stoji
mejnik slovenskega kulturnega in narodnega ozaveščanja: Primož
Trubar. Teolog Jože Rajhman zato po pravici pravi: »V deželi dvo-
jezičnega prebivalstva je z jezikom priboril nižji plasti pravico do
obstoja. In to je sveto. Pred Trubarjem bi morali z grozo ostrmeti:
bilo je dano njemu. Nikomur pred njim, nikomur za njim. Če so že
sežgali njegove ’prevode’, niso sežgali njegovega jezika, niso mogli
zadušiti narodne zavesti, ki ji je on ob njenem rojstvu stal ob strani.«30
Danes je ta jezik eden od enakovrednih jezikov v Bruslju, jezik, v
katerem je bilo na začetku letošnjega leta razglašeno evropsko leto
medkulturnega dialoga. Držalo bo, kar sem zapisal v razpravi, ob-
javljeni v katalogu razstave Trubarjev in Ungnadov dar Evropi,31 ki je
bila do 29. junija 2008 odprta v Narodni univerzitetni knjižnici v
Ljubljani in je Slovencem prinesla na ogled uraške izdaje v okrašeni
vezavi: »Knjige v glagolici in cirilici so za Švicarje živa eksotika, nam
Slovencem pa so v evropskem letu dialoga zares v čast in ponos:
duhovno so kar nekakšen temeljni kamen miloljubnega verskega in
družbenega sožitja, ne le na področju Balkana, ampak na celotnem
globusu: Prešeren je to Trubarjevsko vizijo izrazil z željo in hrepe-
nenjem, ’da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan’!«32
30 Isto, 186
31 Spremna publikacija ob rastavi: Trubarjev in Ungnadov dar Evropi. Ob 500.
obletnici Trubarjevega rojstva in v času predsedovanja Republike Slovenije EU, ur.
Mihael Glavan, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 2008.
32 Zvone A. Štrubelj, Trubarjeva dialoška in ekumenska širina, prav tam, 13.
186
