Page 187 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 187
ZVONE [TRUBELJ
prekosila le Boris Kidrič in Edvard Kardelj.«27 Danes se lahko temu
le še smejemo.
Vsekakor, smo še v »vigiliji« prepoznavanja prave podobe Primoža
Trubarja. V tem smislu je avtor Trubarjeve najnovejše biografije,28
dr. Mihael Glavan, v soboto, 31. maja v Domu Primoža Trubarja v
Derendingenu sklenil svoj nagovor takole: »Tako danes lahko z
gotovostjo zatrdimo, da je Trubar temelj in steber, brez katerega ne
bi bili, kar smo. Zato Trubar še zmeraj roma z nami in mi z njim.
Trubar je še zmeraj naš sopotnik, še zmeraj vznemirja naše bivanje
in. Nismo še odkrili vseh dokumentarnih virov, ki osvetljujejo njegovo
življenje in delo in nismo še prelili vseh njegovih knjig v sodobno
govorico in berilo, ki bo dostopno in razumljivo današnjim Sloven-
cem. Zato bo Trubar še romal z nami.«
Trubar pa zagotovo ostaja še nedokončana naloga tudi v nemško
govorečem prostoru. Zdaj, ko so meje padle in smo vsi del ene Evrope,
si lahko pri tej nalogi drug drugemu bolj pomagamo: Nemci, ki so
eksperti v razumevanju Trubarja kot Primusa, nas še lahko veliko
naučijo, mi, Slovenci, ki smo bolj nagnjeni k poudarjanju drugega
Trubarjevega imena, Trubarja kot Secundusa, jim lahko pomagamo
pri razumevanju naše narodne in kulturne identitete, predvsem, kako
smo v Evropi s kulturo pravzaprav preživeli, kjub temu, da kot narod
več kot 1200 let nismo bili samostjojni in državnotvorni. Državo smo
dobili šele pred manj kot dvajsetimi leti! V tem smislu smo zagotovo
fenomen Evrope, recimo, še neznan evropski čudež. To je zagotovo
najprej Trubarjeva zasluga. »Izbral je kulturo kot tisti faktor, ki je
reševal in ohranjal slovenski narod tudi v kasnejšem zgodovinskem
Razvoju.«29 Med skromnimi začetki zgodovine Slovencev in današ-
27 Isto, Humarjev zapis na notranji strani platnic.
28 Mihael Glavan, Trubarjev album. Romanje s Trubarjem. Ljubljana 2008
29 Jože Rajhman, Trubarjev svet, Trst 1986, str. 198–199; avtor citira Jožeta
Pogačnika in pri tem pomenljivo pripomni: »Ponovil je – namreč Pogačnik
– sodbo, ki je bila že izrečena (I. Prijatelj, Fr. Kidrič), v novi obliki. Toda če jo
sprejmemo v njenem jedru – Trubar se je odločil ob nasprotjih časa za edino
možno perspektivo, ki bi ohranila slovenstvo – kulturo – potem se nam
pokaže Trubarjeva genialnost kot pravilna odločitev slovenskega genija (ki
je dobesedno zrasel iz slovenskih tal).«
185
prekosila le Boris Kidrič in Edvard Kardelj.«27 Danes se lahko temu
le še smejemo.
Vsekakor, smo še v »vigiliji« prepoznavanja prave podobe Primoža
Trubarja. V tem smislu je avtor Trubarjeve najnovejše biografije,28
dr. Mihael Glavan, v soboto, 31. maja v Domu Primoža Trubarja v
Derendingenu sklenil svoj nagovor takole: »Tako danes lahko z
gotovostjo zatrdimo, da je Trubar temelj in steber, brez katerega ne
bi bili, kar smo. Zato Trubar še zmeraj roma z nami in mi z njim.
Trubar je še zmeraj naš sopotnik, še zmeraj vznemirja naše bivanje
in. Nismo še odkrili vseh dokumentarnih virov, ki osvetljujejo njegovo
življenje in delo in nismo še prelili vseh njegovih knjig v sodobno
govorico in berilo, ki bo dostopno in razumljivo današnjim Sloven-
cem. Zato bo Trubar še romal z nami.«
Trubar pa zagotovo ostaja še nedokončana naloga tudi v nemško
govorečem prostoru. Zdaj, ko so meje padle in smo vsi del ene Evrope,
si lahko pri tej nalogi drug drugemu bolj pomagamo: Nemci, ki so
eksperti v razumevanju Trubarja kot Primusa, nas še lahko veliko
naučijo, mi, Slovenci, ki smo bolj nagnjeni k poudarjanju drugega
Trubarjevega imena, Trubarja kot Secundusa, jim lahko pomagamo
pri razumevanju naše narodne in kulturne identitete, predvsem, kako
smo v Evropi s kulturo pravzaprav preživeli, kjub temu, da kot narod
več kot 1200 let nismo bili samostjojni in državnotvorni. Državo smo
dobili šele pred manj kot dvajsetimi leti! V tem smislu smo zagotovo
fenomen Evrope, recimo, še neznan evropski čudež. To je zagotovo
najprej Trubarjeva zasluga. »Izbral je kulturo kot tisti faktor, ki je
reševal in ohranjal slovenski narod tudi v kasnejšem zgodovinskem
Razvoju.«29 Med skromnimi začetki zgodovine Slovencev in današ-
27 Isto, Humarjev zapis na notranji strani platnic.
28 Mihael Glavan, Trubarjev album. Romanje s Trubarjem. Ljubljana 2008
29 Jože Rajhman, Trubarjev svet, Trst 1986, str. 198–199; avtor citira Jožeta
Pogačnika in pri tem pomenljivo pripomni: »Ponovil je – namreč Pogačnik
– sodbo, ki je bila že izrečena (I. Prijatelj, Fr. Kidrič), v novi obliki. Toda če jo
sprejmemo v njenem jedru – Trubar se je odločil ob nasprotjih časa za edino
možno perspektivo, ki bi ohranila slovenstvo – kulturo – potem se nam
pokaže Trubarjeva genialnost kot pravilna odločitev slovenskega genija (ki
je dobesedno zrasel iz slovenskih tal).«
185
