Page 300 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 300
RAZGLEDI, VPOGLEDI
knjiga, Starine XXIV.;25 5) Polović (gl. zgoraj); 6) Pivko,26 Ungnadovi stiki
z mestom Frankfurtom, Trubarjev zbornik, 45–55; 7) Bučar, Povijest
hrvatske protestantske književnosti. U zagrebu 1910.27
S tem bi bil oficielen del končan: moja volja je bila dobra, a prav
obdelanega je še malo. Bučar registrira mnogo novega gradiva, a sinteze ne
pozna, naslov »P. hrv. prot. književnosti« pa nosi knjiga čisto po krivem,
glasiti bi se morala tiska.28
Franjo Fancev, ki je takrat delal na svoji obširni študiji o jeziku
hrvaških protestantskih piscev in tudi recenziral Bučarjevo Biblio-
grafijo hrvatske protestantske književnosti, je pisal V. Jagiću 20. marca 1913
in tudi v njegovem pismu odsevajo zanimivi momenti, ki osvetljujejo
rezultate Fanceva v raziskovanju:
Preden bom odpotoval v Virje na velikonočne praznike, želim uresničiti
svojo dolgo željo, da se Vam oglasim. V pismu pred božičem sem omenil prošnjo
glede dobre transkripcije glagolice in cirilice, ki sem jo potreboval za Bučarjevo
bibliografijo protestantske književnosti. Prepričal sem se, da bi mi popolna
enotnost v transkribiranju v latinico povzročala veliko dela in da bi moral
preveč spreminjati. Zato sem vzel za podlago (verjetni) izgovor, ki mu je
precej dobro prilagojen pravopis v latinici natisnjenih knjig. Tako sem puščal
nespremenjeno vse, kar je Bučar po izgovoru dobro transkribiral, popravljal
pa sem samo tista popačenja, pri katerih je mislil, da mora biti v transkripciji
dosleden […]. Tudi glede same obdelave bi si bilo treba želeti še marsikaj,
toda kot recenzent nisem smel predelovati vse bibliografije – in tako sem ji s
piščevim dovoljenjem dal drugo obliko, ker sem za izhodišče vzel knjigo in
poznavanju života i rada Ivana Kostrenčića u Beču: 1868.–1875., Zbornik Odsjeka
za povijesne znanosti HAZU, vol. 24, Zagreb 2006, 187–198.
25 Euzebije Fermedžin (1845–1897), frančiškan, cerkveni zgodovinar, o njem
gl. Hrvatski biografski leksikon 4, zagreb 1998, 176–178. Polni naslov dela, o
katerem govori Kidrič: Listovi o izdanju glagolskih crkvenih knjiga i o drugih
književnih poslovih u Hrvatskoj od god. 1620.–1648., Starine, JAZU, knj. 24, Zagreb
1891, 1–40.
26 Ljudevit Pivko (1880–1937), slavist; gl. Slovenski biografski leksikon 2, 368–369.
27 Gl. Kidričev prikaz Bučarjeve knjige v: France Kidrič, Izbrani spisi 3, SAZU,
Ljubljana 1978, 234–236. Prva obj. recenzije v: Ljubljanski zvon, Ljubljana
1911, 275 sl.
28 Kidrič bi torej želel, da bi knjiga imela naslov: Povijest hrvatskoga protestantskoga
tiska.
298
knjiga, Starine XXIV.;25 5) Polović (gl. zgoraj); 6) Pivko,26 Ungnadovi stiki
z mestom Frankfurtom, Trubarjev zbornik, 45–55; 7) Bučar, Povijest
hrvatske protestantske književnosti. U zagrebu 1910.27
S tem bi bil oficielen del končan: moja volja je bila dobra, a prav
obdelanega je še malo. Bučar registrira mnogo novega gradiva, a sinteze ne
pozna, naslov »P. hrv. prot. književnosti« pa nosi knjiga čisto po krivem,
glasiti bi se morala tiska.28
Franjo Fancev, ki je takrat delal na svoji obširni študiji o jeziku
hrvaških protestantskih piscev in tudi recenziral Bučarjevo Biblio-
grafijo hrvatske protestantske književnosti, je pisal V. Jagiću 20. marca 1913
in tudi v njegovem pismu odsevajo zanimivi momenti, ki osvetljujejo
rezultate Fanceva v raziskovanju:
Preden bom odpotoval v Virje na velikonočne praznike, želim uresničiti
svojo dolgo željo, da se Vam oglasim. V pismu pred božičem sem omenil prošnjo
glede dobre transkripcije glagolice in cirilice, ki sem jo potreboval za Bučarjevo
bibliografijo protestantske književnosti. Prepričal sem se, da bi mi popolna
enotnost v transkribiranju v latinico povzročala veliko dela in da bi moral
preveč spreminjati. Zato sem vzel za podlago (verjetni) izgovor, ki mu je
precej dobro prilagojen pravopis v latinici natisnjenih knjig. Tako sem puščal
nespremenjeno vse, kar je Bučar po izgovoru dobro transkribiral, popravljal
pa sem samo tista popačenja, pri katerih je mislil, da mora biti v transkripciji
dosleden […]. Tudi glede same obdelave bi si bilo treba želeti še marsikaj,
toda kot recenzent nisem smel predelovati vse bibliografije – in tako sem ji s
piščevim dovoljenjem dal drugo obliko, ker sem za izhodišče vzel knjigo in
poznavanju života i rada Ivana Kostrenčića u Beču: 1868.–1875., Zbornik Odsjeka
za povijesne znanosti HAZU, vol. 24, Zagreb 2006, 187–198.
25 Euzebije Fermedžin (1845–1897), frančiškan, cerkveni zgodovinar, o njem
gl. Hrvatski biografski leksikon 4, zagreb 1998, 176–178. Polni naslov dela, o
katerem govori Kidrič: Listovi o izdanju glagolskih crkvenih knjiga i o drugih
književnih poslovih u Hrvatskoj od god. 1620.–1648., Starine, JAZU, knj. 24, Zagreb
1891, 1–40.
26 Ljudevit Pivko (1880–1937), slavist; gl. Slovenski biografski leksikon 2, 368–369.
27 Gl. Kidričev prikaz Bučarjeve knjige v: France Kidrič, Izbrani spisi 3, SAZU,
Ljubljana 1978, 234–236. Prva obj. recenzije v: Ljubljanski zvon, Ljubljana
1911, 275 sl.
28 Kidrič bi torej želel, da bi knjiga imela naslov: Povijest hrvatskoga protestantskoga
tiska.
298
