Page 149 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 149
JONATAN VINKLER

Sketa, v epskem pesništvu slovenskega realizma pa celo v baladah
miselno sicer izrazito nekonvencionalnega Antona Aškerca.28

Trubarjevo trajno izkustveno in miselno soočanje s turško nevar-
nostjo razkriva tudi posvetilo k Temu prvemu delu Novega testamenta
(1557), kjer je reformator zapisal: »Oba naroda slovenskih in hrvat-
skih dežel se mi namreč srčno smilita in bi se po pravici zares morala
smiliti vsakomur ne samo zaradi tega, ker morata prebivati in stano-
vati na turški meji in se nimata nikamor drugam dejati niti kam
bežati, ker je Turek zavzel in venomer čedalje bolj zavzema najboljši
in največji del njihovih dežel in trgov, ker Turki in martolozi skoraj
vsak dan mnogo ljudi pobijejo, podavijo, polové, z ženo in otroki
odvedejo, ločene prodajo v večno, bolj ko živinsko sužnost za sra-
motno in nenaravno uporabo …«29 Nekaj podobnega je omenil tudi
ob koncu pisma Ivanu Ungnadu baronu Žovneškemu, ki ga je 19.
julija 1562 poslal iz Ljubljane: »Včasih divjajo le trije ali štirje Turki
po naših vaseh, pobero ženam otroke iz rok in zbeže z njimi. Hudo je
v teh krajih.«30

Trubarja je turška problematika zaposlovala tudi po izgonu iz
notranjeavstrijskih dežel 1565., ki mu ga je zaradi poseganja v lastne
pravice naprtil deželni knez Karel.31 Kajti naš reformator se je kljub
deželnoknežji prepovedi leta 1567 vrnil na Kranjsko, o njegovi misiji
pa Trubarjev prvi življenjepisec Jacob Andreæ poroča takole: »V tem
1567. lejti so krajnski deželani per firštovi svitlosti močnu za njega

28 Motivika turške vohunske službe v baladi Brodnik, ki jo je Aškerc pod
psevdonimom Gorázd objavil naprej v Ljubljanskem zvonu (1883) ter nato še v
prvi (1890) in drugi (1903) izdaji Balad in romanc. Gl. Zbrana dela Antona Aškerca
I, ur. Marja Boršnik, Ljubljana 1946, 341.

29 Mirko Rupel, Slovenski protestantski pisci, Ljubljana 1966, 72.
30 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 19. julij 1562); J. Rajhman, n. d.,

121, 123.
31 Trubar je z izdajo Cerkovne ordninge (1564) neposredno kršil pravice deželnega

kneza, in sicer prav v segmentu, ki je predstavljal ključno določilo augsburške
verske pomiritve (1555): da deželni knez odreja vero svojih deželanov in ima
tako tudi (iz)ključne pristojnosti na področju organiziranja deželne cerkve ter
njene zakonodaje. Glej Jonatan Vinkler, Slovenska protestantska veroizpoved in
cerkveni red za vse dni v letu, v: Zbrana dela Primoža Trubarja III, ur. Jonatan Vinkler,
Ljubljana 2005, 608.

147
   144   145   146   147   148   149   150   151   152   153   154