Page 152 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 152
RAZPRAVE, [TUDIJE
dass wir nun auss das aller gewissest und eigentlich wissen, was des
Türcken Glaub unnd Religion seie …«34
Andreæjeva pridižna zbirka obsega trinajst besedil, med njimi pa
je najti tudi pomenljive naslove, kot so npr. Warumb Gott dem Türcken
so ein langwirigen bestendigen Sige wider die Christen verlihen habe (7.
pridiga), Ob die Christenheit under der Abgötterey heilig gebliben seie und
ob der Türck wieder die Heiligen Gottes kriege, wann er die Bäpstischen
angreiffe (10. pridiga), Wölcher gestalt wider den Türcken zukriegen und
demselben ein abbruch zuthun seie (11. pridiga) in Vom undergang und
urtheil Gottes über den Türcken unnd sein Regiment (12. pridiga), vendar
velja opozoriti, da Andreæ nikakor ni bil kakšen poseben versko-
gorečniški vojni podpihovalec in je znal o muslimanskih verskih
učiteljih zapisati tudi naslednje: »Turki tudi imajo svoje predigarje, kateri
tudi svoj folk iz svojga Alkorana k enimu poštenimu lebnu opominajo …«35
Turški »paša«, ki ga je imel v Eni leipi inu pridni predigi v mislih
Andreæ, je bil Usraim beg; tega je leta 1566 ujel in dal na ljubljanskem
gradu zapreti generalni kapitan Vojne krajine Herbart Turjaški.
Identiteta pridigarja, ki je za Trubarja v Črnomlju poizvedoval o sveti
knjigi islama, zaradi pomanjkanja neposrednih virov ni določljiva z
verjetnostjo onstran razumnega dvoma, je pa moč misliti na Janža
Schweigerja. Slednji je svojo kariero začel kot katoliški duhovnik v
Kočevju, vendar je po prestopu v protestantizem do leta 1569 pridigal
v Metiliki, od tedaj do smrti 1585. pa v Ljubljani. V slovensko slovstvo
se je vpisal z verzifikacijo Božyčna peissen iz evangeliu s. Lukeža na
2. cap. Ioannes Šweigerus (Ta rimski caesar Augustus …), ki je najprej izšla
v Trubarjevem kancionalu Try duhovske peissni (1575),36 nato pod
naslovom Božična peisen iz Evangelia s. Lukeža na 2. cap. Iohannes
Schwejgerus tudi v Dalmatinovem Tem celem catehizmu, enih psalmih iz
34 Navedka sta namenoma puščena v izvirnem idiomu, in sicer zato, ker izhajata
kot del izvirnega znanstvenega članka. S takimi besedili se zaradi specifičnega
slovenskega knjižnega obrata, ko se zlasti znanstveno spisje povečini izdaja enkrat
za vselej, ponavadi dogaja, da jih povzema tudi najrazličnejše kompilacijsko
besedilje. V izogib povzemanju/prevzemanju morebitne (neustrezne) avtorske
interpretacije ostajajo zato izvirniki nespremenjeni in morejo brez zadrege služiti
za nadaljnjo rabo.
35 M. Trost, n. d., 39.
36 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, ur. Jonatan Vinkler, Ljubljana 2006, 480–484.
150
dass wir nun auss das aller gewissest und eigentlich wissen, was des
Türcken Glaub unnd Religion seie …«34
Andreæjeva pridižna zbirka obsega trinajst besedil, med njimi pa
je najti tudi pomenljive naslove, kot so npr. Warumb Gott dem Türcken
so ein langwirigen bestendigen Sige wider die Christen verlihen habe (7.
pridiga), Ob die Christenheit under der Abgötterey heilig gebliben seie und
ob der Türck wieder die Heiligen Gottes kriege, wann er die Bäpstischen
angreiffe (10. pridiga), Wölcher gestalt wider den Türcken zukriegen und
demselben ein abbruch zuthun seie (11. pridiga) in Vom undergang und
urtheil Gottes über den Türcken unnd sein Regiment (12. pridiga), vendar
velja opozoriti, da Andreæ nikakor ni bil kakšen poseben versko-
gorečniški vojni podpihovalec in je znal o muslimanskih verskih
učiteljih zapisati tudi naslednje: »Turki tudi imajo svoje predigarje, kateri
tudi svoj folk iz svojga Alkorana k enimu poštenimu lebnu opominajo …«35
Turški »paša«, ki ga je imel v Eni leipi inu pridni predigi v mislih
Andreæ, je bil Usraim beg; tega je leta 1566 ujel in dal na ljubljanskem
gradu zapreti generalni kapitan Vojne krajine Herbart Turjaški.
Identiteta pridigarja, ki je za Trubarja v Črnomlju poizvedoval o sveti
knjigi islama, zaradi pomanjkanja neposrednih virov ni določljiva z
verjetnostjo onstran razumnega dvoma, je pa moč misliti na Janža
Schweigerja. Slednji je svojo kariero začel kot katoliški duhovnik v
Kočevju, vendar je po prestopu v protestantizem do leta 1569 pridigal
v Metiliki, od tedaj do smrti 1585. pa v Ljubljani. V slovensko slovstvo
se je vpisal z verzifikacijo Božyčna peissen iz evangeliu s. Lukeža na
2. cap. Ioannes Šweigerus (Ta rimski caesar Augustus …), ki je najprej izšla
v Trubarjevem kancionalu Try duhovske peissni (1575),36 nato pod
naslovom Božična peisen iz Evangelia s. Lukeža na 2. cap. Iohannes
Schwejgerus tudi v Dalmatinovem Tem celem catehizmu, enih psalmih iz
34 Navedka sta namenoma puščena v izvirnem idiomu, in sicer zato, ker izhajata
kot del izvirnega znanstvenega članka. S takimi besedili se zaradi specifičnega
slovenskega knjižnega obrata, ko se zlasti znanstveno spisje povečini izdaja enkrat
za vselej, ponavadi dogaja, da jih povzema tudi najrazličnejše kompilacijsko
besedilje. V izogib povzemanju/prevzemanju morebitne (neustrezne) avtorske
interpretacije ostajajo zato izvirniki nespremenjeni in morejo brez zadrege služiti
za nadaljnjo rabo.
35 M. Trost, n. d., 39.
36 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, ur. Jonatan Vinkler, Ljubljana 2006, 480–484.
150
