Page 151 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 151
JONATAN VINKLER
teksti pomagati, zapiše: »Te pritožbe so nekatere dobrosrčne posa-
meznike pripravile do tega, da so mi takrat, ko sem se trudil s tem
podjetjem, ustno in pisno pomagali, in sem tako mogel dokončati
utrudljivo delo ter tako temeljito razložiti Koran, kar bo uporabno
za vse kristjane nasploh, še zlasti pa za one, ki vsak dan prebivajo ob
turški meji in se nahajajo pod Turki …« Andreæ še doda: »Da ne bi
nihče dvomil v pristnost turškega Korana in da bi bili tudi mi pre-
pričani, da imamo pred seboj pravi turški Koran, in bi tako lahko
napravili res temeljito razlago, zastran katere tudi Turki ne bi mogli
zatrjevati, da imajo drugačen Koran, sem dal po posredniku pri ujetih
Turkih natančno in temeljito preveriti in poizvedeti, kakšna sta
dandanašnji Turkov vera in prepričanje …«
Skrbni tübingenski teolog je zato v zvezi s temeljnimi nauki
islama izdelal kar vprašalnik v obliki artiklov. Nanj so morali »re-
spondenti« – islamski ujetniki, s katerimi se je pogovarjal ali Trubar
ali od njega angažirani izpraševalci – odreagirati, njihove odgovore
pa so iz arabskega jezika prevedli v nemščino in zapisali. Ko je An-
dreæ te zapiske primerjal z besedilom v Koranu, je ugotovil, da se
obe formulaciji vere ujemata (»uberein stimmet«), in se kar ni »mogel
dovolj načuditi, da morejo Turki in povrh vsega še vojaki dati tako
izpoved njihove vere, kakršne kristjani, zlasti soldati, še dolgo ne
bodo zmožni položiti«.
Nato v predgovoru sledi pomenljiva robna opomba, ki onstran
razumnega dvoma pojasnjuje Trubarjevo informatorsko prizadevanje
pri turških muslimanih, ki so se nahajali v ujetništvu na Kranjskem:
»Herr Primus Truber mit den gefangnen Türcken Sprach gehalten.«
Andreæ doda za tem še cel odstavek, v katerem temeljito pojasni
Trubarjevo vlogo pri nastanku njegovih pridig: »Zu disen Christ-
lichen und hochnotwendigen Werck hat sich der Ehrwürdig Herr
Primus Trubern verschinen Jars nicht ohne gfahr seines Leibs und
Lebens gebrauchen lassen, desshalben und sonst keiner andern
ursach haben, sich an die ende unnd ort verfügt, da die gefangnen
Türcken anzutreffen, mit denselben Sprach gehalten und durch
andere mehr dises Handels verstendige halten lassen, darinn er dann
dem Almächtigen ein löblich unnd der armen Christenheit ein gut
nutzlich werck gethon, und durch Gottes gnad sovil verrichtet hat,
149
teksti pomagati, zapiše: »Te pritožbe so nekatere dobrosrčne posa-
meznike pripravile do tega, da so mi takrat, ko sem se trudil s tem
podjetjem, ustno in pisno pomagali, in sem tako mogel dokončati
utrudljivo delo ter tako temeljito razložiti Koran, kar bo uporabno
za vse kristjane nasploh, še zlasti pa za one, ki vsak dan prebivajo ob
turški meji in se nahajajo pod Turki …« Andreæ še doda: »Da ne bi
nihče dvomil v pristnost turškega Korana in da bi bili tudi mi pre-
pričani, da imamo pred seboj pravi turški Koran, in bi tako lahko
napravili res temeljito razlago, zastran katere tudi Turki ne bi mogli
zatrjevati, da imajo drugačen Koran, sem dal po posredniku pri ujetih
Turkih natančno in temeljito preveriti in poizvedeti, kakšna sta
dandanašnji Turkov vera in prepričanje …«
Skrbni tübingenski teolog je zato v zvezi s temeljnimi nauki
islama izdelal kar vprašalnik v obliki artiklov. Nanj so morali »re-
spondenti« – islamski ujetniki, s katerimi se je pogovarjal ali Trubar
ali od njega angažirani izpraševalci – odreagirati, njihove odgovore
pa so iz arabskega jezika prevedli v nemščino in zapisali. Ko je An-
dreæ te zapiske primerjal z besedilom v Koranu, je ugotovil, da se
obe formulaciji vere ujemata (»uberein stimmet«), in se kar ni »mogel
dovolj načuditi, da morejo Turki in povrh vsega še vojaki dati tako
izpoved njihove vere, kakršne kristjani, zlasti soldati, še dolgo ne
bodo zmožni položiti«.
Nato v predgovoru sledi pomenljiva robna opomba, ki onstran
razumnega dvoma pojasnjuje Trubarjevo informatorsko prizadevanje
pri turških muslimanih, ki so se nahajali v ujetništvu na Kranjskem:
»Herr Primus Truber mit den gefangnen Türcken Sprach gehalten.«
Andreæ doda za tem še cel odstavek, v katerem temeljito pojasni
Trubarjevo vlogo pri nastanku njegovih pridig: »Zu disen Christ-
lichen und hochnotwendigen Werck hat sich der Ehrwürdig Herr
Primus Trubern verschinen Jars nicht ohne gfahr seines Leibs und
Lebens gebrauchen lassen, desshalben und sonst keiner andern
ursach haben, sich an die ende unnd ort verfügt, da die gefangnen
Türcken anzutreffen, mit denselben Sprach gehalten und durch
andere mehr dises Handels verstendige halten lassen, darinn er dann
dem Almächtigen ein löblich unnd der armen Christenheit ein gut
nutzlich werck gethon, und durch Gottes gnad sovil verrichtet hat,
149
