Page 222 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 222
RAZPRAVE, [TUDIJE
kartami) ter dajejo najboljše suknje, obleke in tančice svojim kuha-
ricam in ne Devici Mariji. Pojasnjuje posilstva žensk – hčerk in žena;
predvsem kritizira storilce, ki so potem hodili v Rim po odpustke.
V poglavju O devištvu in čistosti komentira detomore, ker so pri gradnji
rimske cerkve v ribniku in na vrtu našli okrog sto otroških lobanj.
Tudi okrog samostana na Dunaju so našli otroke, pokopane v posode.
Navaja tudi primer otroka, ki se je rodil brez čela, nos je imel podoben
zajcu in imel je luknjo v glavi. Navaja primere praznoverja, npr. da
bodo mrtvi oživeli, in navaja primer verovanja, ko je imela leta 1547
neka mati v Iški fari mrtvega otroka tri dni v zibelki, ker je slepo
verjela v to, da ga bo Devica Marija oživila.
Njegov prevod Luthrove Hišne postile iz zadnjih let življenja, ki je
izšel leta 1595 po smrti s predgovorom njegovega sina Felicijana, je
zbirka razlag nedeljskih in prazničnih evangelijev za celo leto, tako
imenovane pridige. Luther jih je namenil verskemu pouku v cerkvi in
doma, ki naj za družino in širšo hišno skupnost – hišno družino –
opravlja gospodar, zato je tudi naslov Hišna postila (1595). »Zakaj en
tak človek, ki je sam in brez hišne skrbi, more bez in lažje tej cerkvi
služiti in streči, kot eden, ki je s to hišno družino in skrbjo obdan in
obložen.«
Najpogosteje omenjena podoba družine je t. i. hišna družina.
Njeni člani niso le pravi otroci, tj. sinovi in hčere, ampak tudi hlapci,
dekle, mlajši, delavci, služabniki, posli (najeti delavci) se v hiši ime-
nujejo otroci. Pravi, naj vsak gospodar, ki zna brati, svoji družini
doma zvečer ali zgodaj zjutraj, preden gre k pridigi, na praznik počasi
in razumljivo bere evangelij.
Trubar omenja tudi svojega svaka (Lukež Cvekelj), kar je pomemb-
na omemba sorodstvenega razmerja v širši družini.
Tudi Dalmatin uporablja pojem hišna družina, ko v predgovoru k
Jezusu Sirahu leta 1575 posveti knjigo vsem bogaboječim Kranjcem in
Slovencem in vsem hišnim očetom in materam. Tudi Dalmatinovo
pojmovanje je podobno Trubarjevemu, kar pomeni, da gre za prevla-
dujoči koncept hišne družine oz. za očete in matere, ki skrbijo za svoje
otroke (mišljena je ožja družina), in družino (mišljena je širša družina).
Redkeje navaja Trubar drugo podobo oz. tip nebeške družine. V
pesmi iz Stare zaveze je o padcu prvih staršev oz. Adamu in Evi napisal,
220
kartami) ter dajejo najboljše suknje, obleke in tančice svojim kuha-
ricam in ne Devici Mariji. Pojasnjuje posilstva žensk – hčerk in žena;
predvsem kritizira storilce, ki so potem hodili v Rim po odpustke.
V poglavju O devištvu in čistosti komentira detomore, ker so pri gradnji
rimske cerkve v ribniku in na vrtu našli okrog sto otroških lobanj.
Tudi okrog samostana na Dunaju so našli otroke, pokopane v posode.
Navaja tudi primer otroka, ki se je rodil brez čela, nos je imel podoben
zajcu in imel je luknjo v glavi. Navaja primere praznoverja, npr. da
bodo mrtvi oživeli, in navaja primer verovanja, ko je imela leta 1547
neka mati v Iški fari mrtvega otroka tri dni v zibelki, ker je slepo
verjela v to, da ga bo Devica Marija oživila.
Njegov prevod Luthrove Hišne postile iz zadnjih let življenja, ki je
izšel leta 1595 po smrti s predgovorom njegovega sina Felicijana, je
zbirka razlag nedeljskih in prazničnih evangelijev za celo leto, tako
imenovane pridige. Luther jih je namenil verskemu pouku v cerkvi in
doma, ki naj za družino in širšo hišno skupnost – hišno družino –
opravlja gospodar, zato je tudi naslov Hišna postila (1595). »Zakaj en
tak človek, ki je sam in brez hišne skrbi, more bez in lažje tej cerkvi
služiti in streči, kot eden, ki je s to hišno družino in skrbjo obdan in
obložen.«
Najpogosteje omenjena podoba družine je t. i. hišna družina.
Njeni člani niso le pravi otroci, tj. sinovi in hčere, ampak tudi hlapci,
dekle, mlajši, delavci, služabniki, posli (najeti delavci) se v hiši ime-
nujejo otroci. Pravi, naj vsak gospodar, ki zna brati, svoji družini
doma zvečer ali zgodaj zjutraj, preden gre k pridigi, na praznik počasi
in razumljivo bere evangelij.
Trubar omenja tudi svojega svaka (Lukež Cvekelj), kar je pomemb-
na omemba sorodstvenega razmerja v širši družini.
Tudi Dalmatin uporablja pojem hišna družina, ko v predgovoru k
Jezusu Sirahu leta 1575 posveti knjigo vsem bogaboječim Kranjcem in
Slovencem in vsem hišnim očetom in materam. Tudi Dalmatinovo
pojmovanje je podobno Trubarjevemu, kar pomeni, da gre za prevla-
dujoči koncept hišne družine oz. za očete in matere, ki skrbijo za svoje
otroke (mišljena je ožja družina), in družino (mišljena je širša družina).
Redkeje navaja Trubar drugo podobo oz. tip nebeške družine. V
pesmi iz Stare zaveze je o padcu prvih staršev oz. Adamu in Evi napisal,
220
