Page 244 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 244
RAZPRAVE, [TUDIJE
Leta 1541 je umrl Franc Lichtenberški, lastnik velenjskega gradu.
Ker je bil brez moških potomcev, je že štiri leta prej, leta 1537, določil
v svoji oporoki kot svojo dedinjo hčerko Veroniko in njenega moža
Hansa Wagna Wagensberškega. Štajerska veja Wagnov se od takrat
imenuje za gospode Velenja, Šoštanja in Pragerskega. Hans Wagen je
bil po verskem prepričanju še povsem pravoverno katoliški, saj vemo,
da je plačeval katoliškega kaplana za opravljanje vsakodnevne maše v
Velenju. Njegov sin Baltazar, ki je podedoval po očetovi smrti 15.
aprila 1553 celotno gospoščino, pa je prešel na stran luterancev. Že
leta 1572 so se začeli spori, saj je Baltazar Wagen zahteval, da v
velenjski cerkvi poteka luteransko bogoslužje. Svojo zahtevo je pod-
krepil s trditvijo, da je cerkev v Velenju njegova, oziroma, da ima
pravico odvetništva nad cerkvijo ter pravico do nameščanja in od-
stavljanja kaplanov. Tej pravici se je odločno uprl škalski župnik,
ki so ga seveda podpirali ljubljanski škofje, najprej Konrad Glušič
(1570–1578), pozneje pa še močneje Janez Tavčar (1580–1597) in
Tomaž Hren (1597–1630). Zanimivo je, da nobena od strani ni mogla
dokazati svojega prav. Tako škof kot Baltazar Wagen sta se obrnila
na deželnega kneza, ki je od obeh zahteval pisne dokaze za njuno
trditev, vendar jih nobeden ni mogel predložiti. Zato se je boj končal
v korist katoliškega škofa ne zaradi moči dokazov, temveč zaradi tega,
ker je bilo v tem času, se pravi okoli leta 1600, luteranstvo v avstrijskih
dednih deželah premagano in so se morali vsi luterani tako ali
drugače ukloniti ali se odseliti.
Opozorim naj, da je bila moč argumentov v tem primeru verjetno
bolj na strani velenjskega graščaka kot pa škalskega župnika. Trg
Velenje je nastal v drugi polovici 13. stoletja, gotovo zaradi interesov
in delovanja takratnih lastnikov velenjskega gradu, Kunšperških, ter
pod njihovim patronatstvom. Vezanost trga na grad je bila pozneje
še večkrat izpričana. Žiga Lichtenberški, lastnik gradu Velenje, na
primer 8. oktobra 1477 imenuje velenjske tržane za »svoje« ter nepo-
sredno določa, da je treba v velenjski cerkvi brati vsakodnevno mašo
in da morajo tržani plačevati kaplanu, ki je zadolžen za mašo, po
20 mark fenigov na leto.9 Cerkev v Velenju je nastala kot trška cerkev
9 Nadškofijski arhiv v Ljubljani (dalje kot NALj), zbirka regest gornjegrajskih listin,
listina št. 363.
242
Leta 1541 je umrl Franc Lichtenberški, lastnik velenjskega gradu.
Ker je bil brez moških potomcev, je že štiri leta prej, leta 1537, določil
v svoji oporoki kot svojo dedinjo hčerko Veroniko in njenega moža
Hansa Wagna Wagensberškega. Štajerska veja Wagnov se od takrat
imenuje za gospode Velenja, Šoštanja in Pragerskega. Hans Wagen je
bil po verskem prepričanju še povsem pravoverno katoliški, saj vemo,
da je plačeval katoliškega kaplana za opravljanje vsakodnevne maše v
Velenju. Njegov sin Baltazar, ki je podedoval po očetovi smrti 15.
aprila 1553 celotno gospoščino, pa je prešel na stran luterancev. Že
leta 1572 so se začeli spori, saj je Baltazar Wagen zahteval, da v
velenjski cerkvi poteka luteransko bogoslužje. Svojo zahtevo je pod-
krepil s trditvijo, da je cerkev v Velenju njegova, oziroma, da ima
pravico odvetništva nad cerkvijo ter pravico do nameščanja in od-
stavljanja kaplanov. Tej pravici se je odločno uprl škalski župnik,
ki so ga seveda podpirali ljubljanski škofje, najprej Konrad Glušič
(1570–1578), pozneje pa še močneje Janez Tavčar (1580–1597) in
Tomaž Hren (1597–1630). Zanimivo je, da nobena od strani ni mogla
dokazati svojega prav. Tako škof kot Baltazar Wagen sta se obrnila
na deželnega kneza, ki je od obeh zahteval pisne dokaze za njuno
trditev, vendar jih nobeden ni mogel predložiti. Zato se je boj končal
v korist katoliškega škofa ne zaradi moči dokazov, temveč zaradi tega,
ker je bilo v tem času, se pravi okoli leta 1600, luteranstvo v avstrijskih
dednih deželah premagano in so se morali vsi luterani tako ali
drugače ukloniti ali se odseliti.
Opozorim naj, da je bila moč argumentov v tem primeru verjetno
bolj na strani velenjskega graščaka kot pa škalskega župnika. Trg
Velenje je nastal v drugi polovici 13. stoletja, gotovo zaradi interesov
in delovanja takratnih lastnikov velenjskega gradu, Kunšperških, ter
pod njihovim patronatstvom. Vezanost trga na grad je bila pozneje
še večkrat izpričana. Žiga Lichtenberški, lastnik gradu Velenje, na
primer 8. oktobra 1477 imenuje velenjske tržane za »svoje« ter nepo-
sredno določa, da je treba v velenjski cerkvi brati vsakodnevno mašo
in da morajo tržani plačevati kaplanu, ki je zadolžen za mašo, po
20 mark fenigov na leto.9 Cerkev v Velenju je nastala kot trška cerkev
9 Nadškofijski arhiv v Ljubljani (dalje kot NALj), zbirka regest gornjegrajskih listin,
listina št. 363.
242
