Page 32 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 32
RAZPRAVE, [TUDIJE
lim, ampak skuša njegovo identiteto izraziti tudi glede možnosti, ki
so v njem, a še neuresničene. Ena najpogosteje citiranih Blochovih
misli je stavek: »Misliti pomeni presegati« (v izvirniku: »Denken heißt
Überschreiten.«)8 To je suvereno in svareče nekajkrat ponovil na prvih
straneh svojega najobsežnejšega življenjskega dela z naslovom Princip
upanja. Če misel, da »misliti pomeni presegati«, torej misel, iz katere
izhaja, primerjamo s tradicionalno ustaljenim stavkom »misliti
pomeni identificirati«, potem je razvidno, da tega Bloch ne zavrača,
ampak kvečjemu še dopolnjuje s svojo tipično, blochovsko anticipa-
cijo drugega, tega, česar-še-ni.
Če pomeni misliti presegati, to preseganje do danes še ni našlo
svojega jasnega mišljenja, kritično ugotavlja v Principu upanja. To
delo, ki ga Kocbek imenuje Počelo upanja, »obsega osupljivo bogastvo
podatkov, izvirnih spoznanj, trajnih antropoloških ugotovitev,
vendar je Bloch mogočno snov uredil na petih ravninah, ki se gradijo
druga na drugi. To so svet preprostih človekovih sanj, svet človekove
zavesti, ki prehiteva razvoj, svet vzornih predstav in želja, osnutki o
lepšem svetu in nazadnje svet sreče, ki jo okušamo v izbranih
trenutkih. Knjigo prebiramo kot enciklopedijo človekovih želja, kot
slikovito panoramo podob o sreči, kot zbirko zarotovalnih obrazcev
zoper zlo in bivanjsko grozo, kot antologijo vseodrešnega upanja.9
Ekstatično delo je resnični integral vsega Blochovega snovanja.«10
In kako je s tem vseodrešnim upanjem, če sledimo Kocbekovemu
izrazu?
Kar sili mišljenje k napredovanju, je Bloch v svojem avtobiograf-
skem zapisu, objavljenem v knjigi Filozofija v samopredstavitvah, pri-
merjal celo z lakoto, ki se mora nasititi in se lahko nasiti samo tako,
da gre naprej od tega, kar je »dano«, že tukaj, skratka, da ne razmišlja
8 Ernst Bloch: Das Prinzip Hoffnung, Kapitel 1-32, GA 5, nav. iz Gesamtausgabe
(GA) 1-16, Suhrkamp, Frankfurt am Main 1977, str. 3.
9 O upanju je naš rojak, koroški Slovenec Karl Matthäus Woschitz (Božič), profesor
na univerzi v Gradcu, napisal zelo obsežno delo (773 str.) z naslovom Upanje.
Gl. Karl Matthäus Woschitz: Elpis. Hoffnung. Geschichte, Philosophie, Exegese,
Theologie eines Schlüsselbegriffs, Herder, Wien – Freiburg – Basel 1979.
10 Edvard Kocbek: Obrazi – Ernst Bloch, str. 258.
11 Ludwig J. Pongratz (ur.): Philosophie in Selbstdarstellungen, zv. I, Meiner Verlag,
Hamburg 1975, str. 2.
30
lim, ampak skuša njegovo identiteto izraziti tudi glede možnosti, ki
so v njem, a še neuresničene. Ena najpogosteje citiranih Blochovih
misli je stavek: »Misliti pomeni presegati« (v izvirniku: »Denken heißt
Überschreiten.«)8 To je suvereno in svareče nekajkrat ponovil na prvih
straneh svojega najobsežnejšega življenjskega dela z naslovom Princip
upanja. Če misel, da »misliti pomeni presegati«, torej misel, iz katere
izhaja, primerjamo s tradicionalno ustaljenim stavkom »misliti
pomeni identificirati«, potem je razvidno, da tega Bloch ne zavrača,
ampak kvečjemu še dopolnjuje s svojo tipično, blochovsko anticipa-
cijo drugega, tega, česar-še-ni.
Če pomeni misliti presegati, to preseganje do danes še ni našlo
svojega jasnega mišljenja, kritično ugotavlja v Principu upanja. To
delo, ki ga Kocbek imenuje Počelo upanja, »obsega osupljivo bogastvo
podatkov, izvirnih spoznanj, trajnih antropoloških ugotovitev,
vendar je Bloch mogočno snov uredil na petih ravninah, ki se gradijo
druga na drugi. To so svet preprostih človekovih sanj, svet človekove
zavesti, ki prehiteva razvoj, svet vzornih predstav in želja, osnutki o
lepšem svetu in nazadnje svet sreče, ki jo okušamo v izbranih
trenutkih. Knjigo prebiramo kot enciklopedijo človekovih želja, kot
slikovito panoramo podob o sreči, kot zbirko zarotovalnih obrazcev
zoper zlo in bivanjsko grozo, kot antologijo vseodrešnega upanja.9
Ekstatično delo je resnični integral vsega Blochovega snovanja.«10
In kako je s tem vseodrešnim upanjem, če sledimo Kocbekovemu
izrazu?
Kar sili mišljenje k napredovanju, je Bloch v svojem avtobiograf-
skem zapisu, objavljenem v knjigi Filozofija v samopredstavitvah, pri-
merjal celo z lakoto, ki se mora nasititi in se lahko nasiti samo tako,
da gre naprej od tega, kar je »dano«, že tukaj, skratka, da ne razmišlja
8 Ernst Bloch: Das Prinzip Hoffnung, Kapitel 1-32, GA 5, nav. iz Gesamtausgabe
(GA) 1-16, Suhrkamp, Frankfurt am Main 1977, str. 3.
9 O upanju je naš rojak, koroški Slovenec Karl Matthäus Woschitz (Božič), profesor
na univerzi v Gradcu, napisal zelo obsežno delo (773 str.) z naslovom Upanje.
Gl. Karl Matthäus Woschitz: Elpis. Hoffnung. Geschichte, Philosophie, Exegese,
Theologie eines Schlüsselbegriffs, Herder, Wien – Freiburg – Basel 1979.
10 Edvard Kocbek: Obrazi – Ernst Bloch, str. 258.
11 Ludwig J. Pongratz (ur.): Philosophie in Selbstdarstellungen, zv. I, Meiner Verlag,
Hamburg 1975, str. 2.
30
