Page 35 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 35
CVETKA HED@ET TÓTH
Skratka, nova pometafizična metafizika ni več obrnjena k smrti,
ampak – analitika prihoda na svet – k rojstvu, to pa je motiv, ki ga je
Sloterdijk razbral že pri Ernstu Blochu. S svojo filozofijo prepričuje,
da »se da enoznačnost smrti prenesti v mnogoznačnost življenja«.16
Ideja permanentnega rojevanja ima značaj potovanja, vendar postaje
tega potovanja in njegovi cilji nastajajo šele spotoma: gre za to,
opozarja Sloterdijk,17 kar je Ernst Bloch imenoval z izrazom experi-
mentum mundi, in svet sam je odprt, razpoložen za naše potovanje k
svetu, ki ni dovzeten za nihilizem. Svet nas pričakuje in po Blochu
experimentum mundi ne pomeni samo »eksperiment, ki se dogaja na
svetu, temveč je tudi v njem kot realni eksperiment sveta samega. Gibanje
v celoti transcendira torej s tem brez transcendence, kar pomeni
transcendiranje, toda povsem v imanenco, s prispelim, z identiteto,
domovanjem v smislu kot smislu.«18 In to potovanje prejme v Sloter-
dijkovem filozofskem opusu sferični pomen, ki razkriva nebo pome-
tafizične drže, ki vsepovsod zahteva predvsem eno, in sicer življenje z
njegovo samoobnovitveno močjo. V tem je njegova nesmrtnost, ta pa
se začne z rojstvom in tostranskim življenjem, skratka rojstvo je
mnogo pomembnejše od smrti.
Filozofijo sámo je Bloch sicer vedno znova razumel kot »proces k
sreči« in njegov filozofski prispevek bi lahko imenovali enciklopedijo
upanja v srečo. Svet je odprt, poln razpoloženja za nekaj, tendence k
nečemu boljšemu, tj. za življenje brez bolečin, groze, strahu. Še enkrat:
Blochovega razmišljanja ne usmerja nič preteklega, zagledanega v
nekakšno prvobitno harmonijo. Čeprav zelo intenzivno diskutira s
celotno zgodovino filozofije, jo upošteva in nadgrajuje, nikakor ne
podlega temu, kar je v Ateizmu v krščanstvu primerjal z metafiziko
navzdol, vse tja do tal in krvi.19 Arhaizme v pomenu nečesa prvega
kot povsem izvornega temelja Bloch odločno odklanja, kajti arhé ni
16 Peter Sloterdijk: Zur Welt kommen - Zur Sprache kommen. Frankfurter Vorlesungen,
Suhrkamp, Frankfurt am Main 1988, str. 29.
17 Peter Sloterdijk: Selbstversuch. Ein Gespräch mit Carlos Oliveira, Hanser, München
1993, str. 65.
18 Ernst Bloch: Experimentum Mundi. Frage, Kategorien des Herausbringens, GA 15,
str. 263.
19 Ernst Bloch: Atheismus im Christentum, GA 14, str. 96–97.
33
Skratka, nova pometafizična metafizika ni več obrnjena k smrti,
ampak – analitika prihoda na svet – k rojstvu, to pa je motiv, ki ga je
Sloterdijk razbral že pri Ernstu Blochu. S svojo filozofijo prepričuje,
da »se da enoznačnost smrti prenesti v mnogoznačnost življenja«.16
Ideja permanentnega rojevanja ima značaj potovanja, vendar postaje
tega potovanja in njegovi cilji nastajajo šele spotoma: gre za to,
opozarja Sloterdijk,17 kar je Ernst Bloch imenoval z izrazom experi-
mentum mundi, in svet sam je odprt, razpoložen za naše potovanje k
svetu, ki ni dovzeten za nihilizem. Svet nas pričakuje in po Blochu
experimentum mundi ne pomeni samo »eksperiment, ki se dogaja na
svetu, temveč je tudi v njem kot realni eksperiment sveta samega. Gibanje
v celoti transcendira torej s tem brez transcendence, kar pomeni
transcendiranje, toda povsem v imanenco, s prispelim, z identiteto,
domovanjem v smislu kot smislu.«18 In to potovanje prejme v Sloter-
dijkovem filozofskem opusu sferični pomen, ki razkriva nebo pome-
tafizične drže, ki vsepovsod zahteva predvsem eno, in sicer življenje z
njegovo samoobnovitveno močjo. V tem je njegova nesmrtnost, ta pa
se začne z rojstvom in tostranskim življenjem, skratka rojstvo je
mnogo pomembnejše od smrti.
Filozofijo sámo je Bloch sicer vedno znova razumel kot »proces k
sreči« in njegov filozofski prispevek bi lahko imenovali enciklopedijo
upanja v srečo. Svet je odprt, poln razpoloženja za nekaj, tendence k
nečemu boljšemu, tj. za življenje brez bolečin, groze, strahu. Še enkrat:
Blochovega razmišljanja ne usmerja nič preteklega, zagledanega v
nekakšno prvobitno harmonijo. Čeprav zelo intenzivno diskutira s
celotno zgodovino filozofije, jo upošteva in nadgrajuje, nikakor ne
podlega temu, kar je v Ateizmu v krščanstvu primerjal z metafiziko
navzdol, vse tja do tal in krvi.19 Arhaizme v pomenu nečesa prvega
kot povsem izvornega temelja Bloch odločno odklanja, kajti arhé ni
16 Peter Sloterdijk: Zur Welt kommen - Zur Sprache kommen. Frankfurter Vorlesungen,
Suhrkamp, Frankfurt am Main 1988, str. 29.
17 Peter Sloterdijk: Selbstversuch. Ein Gespräch mit Carlos Oliveira, Hanser, München
1993, str. 65.
18 Ernst Bloch: Experimentum Mundi. Frage, Kategorien des Herausbringens, GA 15,
str. 263.
19 Ernst Bloch: Atheismus im Christentum, GA 14, str. 96–97.
33
