Page 341 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 341
FRANC [EBJANI^
Šebjaničeva zasluga je, da je v avstrijskih, nemških, slovaških,
predvsem pa v madžarskih arhivih odkril veliko gradiva s področja
protestantizma, ga osvetlil in obdelal. Svoje izsledke je predstavljal
na simpozijih in konferencah doma in na tujem. Več njegovih refe-
ratov ni objavljenih in verjetno tudi niso ohranjeni, vsaj v njegovi
zasebni zapuščini ne. Kar se je našlo v zapuščini, je bilo urejeno in
objavljeno. Njegov bogat ustvarjalno-raziskovalni opus je razviden iz
objavljene bibliografije (Franc Kuzmič, Bibliografija Franca Šebjaniča,
v: Zbornik soboškega muzeja 2, Murska Sobota 1992, 123–133).
Prvi zaznaven Šebjaničev prispevek o protestantizmu je bil Gmotni
temelji prvih prekmurskih protestantskih župnij v XVIII. stoletju (Svet ob
Muri, 1957). Naslednje njegovo delo so bila Pisma Mihaela Bakoša
Mihaelu Institorisu Mošovskemu (Jezik in slovstvo, 1969; tudi posebni
odtis). Leta 1976 je izšla publikacija Štefan Küzmič in njegovo delo; v
njej je k znanim ugotovitvam o tem najvidnejšem prekmurskem
protestantskem piscu in prevajalcu dodal še svoje nove izsledke.
Nekakšna krona njegovega dela pa je nedvomno izid knjige Prote-
stantsko gibanje panonskih Slovencev (1977). Delo zajema protestantizem
v deželi ob Muri od začetkov, to je od prve polovice 16. stoletja, do
obdobja avstro-ogrskega dualizma. To je prvi poskus okvirnega
pregleda zgodovine protestantizma med Rabo in Muro. Knjiga je izšla
tudi v angleškem, nemškem in madžarskem prevodu.
Seveda je Šebjanič pozneje te svoje izsledke dopolnjeval, predvsem
z referati na simpozijih. Vsi pa niti niso bili objavljeni. V knjigi
Slovenski obrednik Mihaela Bakoša (1979) je osvetlil življenje, delo in
pomen Mihaela Bakoša, prvega organizatorja protestantskega cerkve-
noorganizacijskega življenja v Prekmurju po tolerančnem patentu,
in njegov obrednik (agendo), ki se je ohranil v rokopisu.
Znano je, da so protestanti tudi v Prekmurju ves čas posvečali velik
pomen vzgoji in izobraževanju, torej šolstvu, nihče pa ni začel tega
raziskovati in obdelovati. Nekaj raziskav na tem področju je prav tako
med prvimi pri nas opravil in objavil Šebjanič. V zagrebškem Zbor-
niku za historiju školstva i prosvjete je leta 1971 objavil prispevek
Slovenski protestantski šolniki in šolarji sredi 18. stoletja v Nemes-Csou na
Ogrskem. Pomemben je prav tako prispevek Idejna vplivnost nemških
univerz na dejavnost prekmurskih luteranskih izobražencev v 18. stoletju
339
Šebjaničeva zasluga je, da je v avstrijskih, nemških, slovaških,
predvsem pa v madžarskih arhivih odkril veliko gradiva s področja
protestantizma, ga osvetlil in obdelal. Svoje izsledke je predstavljal
na simpozijih in konferencah doma in na tujem. Več njegovih refe-
ratov ni objavljenih in verjetno tudi niso ohranjeni, vsaj v njegovi
zasebni zapuščini ne. Kar se je našlo v zapuščini, je bilo urejeno in
objavljeno. Njegov bogat ustvarjalno-raziskovalni opus je razviden iz
objavljene bibliografije (Franc Kuzmič, Bibliografija Franca Šebjaniča,
v: Zbornik soboškega muzeja 2, Murska Sobota 1992, 123–133).
Prvi zaznaven Šebjaničev prispevek o protestantizmu je bil Gmotni
temelji prvih prekmurskih protestantskih župnij v XVIII. stoletju (Svet ob
Muri, 1957). Naslednje njegovo delo so bila Pisma Mihaela Bakoša
Mihaelu Institorisu Mošovskemu (Jezik in slovstvo, 1969; tudi posebni
odtis). Leta 1976 je izšla publikacija Štefan Küzmič in njegovo delo; v
njej je k znanim ugotovitvam o tem najvidnejšem prekmurskem
protestantskem piscu in prevajalcu dodal še svoje nove izsledke.
Nekakšna krona njegovega dela pa je nedvomno izid knjige Prote-
stantsko gibanje panonskih Slovencev (1977). Delo zajema protestantizem
v deželi ob Muri od začetkov, to je od prve polovice 16. stoletja, do
obdobja avstro-ogrskega dualizma. To je prvi poskus okvirnega
pregleda zgodovine protestantizma med Rabo in Muro. Knjiga je izšla
tudi v angleškem, nemškem in madžarskem prevodu.
Seveda je Šebjanič pozneje te svoje izsledke dopolnjeval, predvsem
z referati na simpozijih. Vsi pa niti niso bili objavljeni. V knjigi
Slovenski obrednik Mihaela Bakoša (1979) je osvetlil življenje, delo in
pomen Mihaela Bakoša, prvega organizatorja protestantskega cerkve-
noorganizacijskega življenja v Prekmurju po tolerančnem patentu,
in njegov obrednik (agendo), ki se je ohranil v rokopisu.
Znano je, da so protestanti tudi v Prekmurju ves čas posvečali velik
pomen vzgoji in izobraževanju, torej šolstvu, nihče pa ni začel tega
raziskovati in obdelovati. Nekaj raziskav na tem področju je prav tako
med prvimi pri nas opravil in objavil Šebjanič. V zagrebškem Zbor-
niku za historiju školstva i prosvjete je leta 1971 objavil prispevek
Slovenski protestantski šolniki in šolarji sredi 18. stoletja v Nemes-Csou na
Ogrskem. Pomemben je prav tako prispevek Idejna vplivnost nemških
univerz na dejavnost prekmurskih luteranskih izobražencev v 18. stoletju
339
