Page 340 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 340
POPORRTTRRETEI TI
FRANC [EBJANI^
1920–1984
Vidni kulturni in politični ustvarjalec Franc Šebjanič, rojen v
Murski Soboti, je po končani gimnaziji na ljubljanski univerzi štu-
diral slavistko, a je študij zaradi vojne prekinil. Že kot dijak je pisal
leposlovne stvaritve in jih objavljal po slovenskih listih. Bil je celo
prvi urednik (1936) naprednega predvojnega Mladega Prekmurca,
glasila mladih. Mladostni lirizem poezije in proznih sestavkov je
zamenjalo časnikarstvo. Nekaj časa je bil poklicni novinar, dopisnik
v več slovenskih časopisov; publicistiki je ostal zvest do konca življe-
nja. Potem se je preusmeril na družbenopolitično in kulturno področ-
je. Njegova prizadevanja in zasluge so posebno pomembne pri dvigu
in oblikovanju kulture in poklicnih kulturnih institucij v Prekmurju.
Toda ime Franca Šebjaniča je znano in predvsem povezano z
raziskovanjem reformacije v Prekmurju. Zaradi zgodovinskih okoli-
ščin, ki so bile drugačne kakor po drugih slovenskih deželah, se je tu
protestantizem ohranil do današnjih dni. Nadalje je treba upoštevati,
da je bil protestantizem v Prekmurju organizacijsko tesno povezan z
Madžarsko, kar pomeni, da so bila cerkvenoupravna središča do
konca prve svetovne vojne na Madžarskem in da je bila madžarščina
uradni jezik. Zategadelj so tudi arhivi na Madžarskem, gradivo pa je
v latinščini in madžarščini. Posebno madžarščina je številnim našim
zgodovinarjem ovira, da se ne lotevajo obdelovanja gradiva v madžar-
skih arhivih, v katerih je zastopan levi breg Mure. Šebjaniču pa je
dobro poznavanje madžarščine pomagalo pri njegovem raziskovanju
protestantizma. Začetniki takega raziskovanja so bili nekateri ma-
džarski zgodovinarji, na primer Sandor Payr, med domačimi pa velja
omeniti Ivana Zelka.
338
FRANC [EBJANI^
1920–1984
Vidni kulturni in politični ustvarjalec Franc Šebjanič, rojen v
Murski Soboti, je po končani gimnaziji na ljubljanski univerzi štu-
diral slavistko, a je študij zaradi vojne prekinil. Že kot dijak je pisal
leposlovne stvaritve in jih objavljal po slovenskih listih. Bil je celo
prvi urednik (1936) naprednega predvojnega Mladega Prekmurca,
glasila mladih. Mladostni lirizem poezije in proznih sestavkov je
zamenjalo časnikarstvo. Nekaj časa je bil poklicni novinar, dopisnik
v več slovenskih časopisov; publicistiki je ostal zvest do konca življe-
nja. Potem se je preusmeril na družbenopolitično in kulturno področ-
je. Njegova prizadevanja in zasluge so posebno pomembne pri dvigu
in oblikovanju kulture in poklicnih kulturnih institucij v Prekmurju.
Toda ime Franca Šebjaniča je znano in predvsem povezano z
raziskovanjem reformacije v Prekmurju. Zaradi zgodovinskih okoli-
ščin, ki so bile drugačne kakor po drugih slovenskih deželah, se je tu
protestantizem ohranil do današnjih dni. Nadalje je treba upoštevati,
da je bil protestantizem v Prekmurju organizacijsko tesno povezan z
Madžarsko, kar pomeni, da so bila cerkvenoupravna središča do
konca prve svetovne vojne na Madžarskem in da je bila madžarščina
uradni jezik. Zategadelj so tudi arhivi na Madžarskem, gradivo pa je
v latinščini in madžarščini. Posebno madžarščina je številnim našim
zgodovinarjem ovira, da se ne lotevajo obdelovanja gradiva v madžar-
skih arhivih, v katerih je zastopan levi breg Mure. Šebjaniču pa je
dobro poznavanje madžarščine pomagalo pri njegovem raziskovanju
protestantizma. Začetniki takega raziskovanja so bili nekateri ma-
džarski zgodovinarji, na primer Sandor Payr, med domačimi pa velja
omeniti Ivana Zelka.
338
