Page 343 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 343
PREVODI
POJASNILO OB PREVODIH
V počastitev letošnjega Calvinovega jubileja, 500. obletnice njego-
vega rojstva, smo izbrali za rubriko Prevodi dve besedili. V slovenščino
je bil doslej preveden le en Calvinov tekst, slavno Pismo francoskemu
kralju iz leta 1535 (prevod Mojca Mihelič, tematska številka Protestan-
tizem revije Poligrafi, 21-22, 2001), ki je običajno objavljano kot uvod v
izdaje njegovega glavnega, najbolj znanega in najvplivnejšega dela
Institutio Religionis christianae. Tokrat smo se odločili za prevod odlom-
kov iz same Institutio, in sicer iz poglavij XXI–XXIV v 3. knjigi, ki
govore o predestinaciji. Nauk o predestinaciji velja za najbolj znano,
prav razvpito posebnost Calvina in kalvinističnega nauka; največkrat
pa se o njem – seveda predvsem kritično in zavračujoče – piše in govori
brez poznavanja ustreznih mest v izvirnem Calvinovem besedilu. To
bo tokrat prvič v obsežnejših delih dostopno v slovenščini.
Drugo v to rubriko uvrščeno besedilo, Bullinger, Calvin in Consensus
Tigurinus, ni neposredno Calvinovo, govori pa o Calvinovem prispev-
ku k formulaciji skupnega nauka švicarske reformacije o zakramentu
obhajila, ki je prek Trubarjevih stikov z Bullingerjem odmeval tudi v
Trubarjevi misli in slovenskem protestantizmu 16. stoletja.
JEAN CALVIN (1509–1564)
Jean Calvin (po očetu Cauvin, pri nas pogosto v nemški različici
kot Johannes Kalvin) je bil za generacijo mlajši od Luthra in Zwinglija.
Ni bil Švicar, ampak Francoz, toda njegova življenjska povezanost z
Ženevo in prek nje s Švico ga je naredila tudi za enega od očetov
švicarske reformacije: na širjenje reformacije in protestantizma v svetu
341
POJASNILO OB PREVODIH
V počastitev letošnjega Calvinovega jubileja, 500. obletnice njego-
vega rojstva, smo izbrali za rubriko Prevodi dve besedili. V slovenščino
je bil doslej preveden le en Calvinov tekst, slavno Pismo francoskemu
kralju iz leta 1535 (prevod Mojca Mihelič, tematska številka Protestan-
tizem revije Poligrafi, 21-22, 2001), ki je običajno objavljano kot uvod v
izdaje njegovega glavnega, najbolj znanega in najvplivnejšega dela
Institutio Religionis christianae. Tokrat smo se odločili za prevod odlom-
kov iz same Institutio, in sicer iz poglavij XXI–XXIV v 3. knjigi, ki
govore o predestinaciji. Nauk o predestinaciji velja za najbolj znano,
prav razvpito posebnost Calvina in kalvinističnega nauka; največkrat
pa se o njem – seveda predvsem kritično in zavračujoče – piše in govori
brez poznavanja ustreznih mest v izvirnem Calvinovem besedilu. To
bo tokrat prvič v obsežnejših delih dostopno v slovenščini.
Drugo v to rubriko uvrščeno besedilo, Bullinger, Calvin in Consensus
Tigurinus, ni neposredno Calvinovo, govori pa o Calvinovem prispev-
ku k formulaciji skupnega nauka švicarske reformacije o zakramentu
obhajila, ki je prek Trubarjevih stikov z Bullingerjem odmeval tudi v
Trubarjevi misli in slovenskem protestantizmu 16. stoletja.
JEAN CALVIN (1509–1564)
Jean Calvin (po očetu Cauvin, pri nas pogosto v nemški različici
kot Johannes Kalvin) je bil za generacijo mlajši od Luthra in Zwinglija.
Ni bil Švicar, ampak Francoz, toda njegova življenjska povezanost z
Ženevo in prek nje s Švico ga je naredila tudi za enega od očetov
švicarske reformacije: na širjenje reformacije in protestantizma v svetu
341
