Page 342 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 342
PORTRETI
(Časopis za zgodovino in narodopisje, 1984). Da so protestanti
skrbeli za izobraževanje celo s štipendijskimi skladi, vidimo iz Šebja-
ničevega poročila Tri štipendijske ustanove prekmurskih luteranov (Kro-
nika, 1983).
Pri svojem raziskovalnem delu se je Šebjanič srečal z imenom
šolnika Adama Farkaša, ki ga je prav posebej zamikal, celo tako zelo,
da si je postavil domnevo, »da bi njegova osebnost lahko bila vplivno
povezana z nekaterimi silnicami protestantskega gibanja na sloven-
skem vzhodu«, kar je bilo tudi potrjeno. Gradivo o njem, njegovem
življenju, delu in pomenu je zbiral več let. Nastalo je delo Šolnik in
domoljub Adam Farkaš (1730-1786), objavljeno v Zgodovinskem časo-
pisu leta 1981 in leta 1982 še kot samostojna publikacija (separatni
odtis).
Poleg raziskovanja protestantizma se je v zadnjem obdobju življe-
nja intenzivno lotil raziskav o Turkih, njihovih vpadih in ropanjih po
Prekmurju. V arhivih je zbral precej listin in pisem, jih začel razpo-
rejati, dopolnjevati, pripravil je celo razporeditveno shemo, a mu je
delo onemogočila nepričakovana smrt.
Šebjanič bi nedvomno, če bi mu bilo naklonjeno dlje živeti, napisal
še več, saj je imel zbranega in zabeleženega veliko gradiva, a na
poseben, le njemu lasten način, ki ga skoraj ni mogoče razvozlati in
uporabiti, ker bi to vzelo preveč časa.
Priznati moramo, da je Šebjanič ob številnem drugem poklicnem
obveznem delu ljubiteljsko opravil na zgodovinskem področju po-
membno delo za osvetlitev zgodovine Prekmurja, in to tehtno, meto-
dično in z znanstvenim instrumentarijem, kakor se pri znanstvenih
delih brezpogojno zahteva. Pritegnejo pa nas prav tako njegova
dialektična sklepanja in povezovanja, obravnavanje zadev s prikazom
konteksta, pa tudi zanj nadvse značilen slog izražanja.
Franc Kuzmič
340
(Časopis za zgodovino in narodopisje, 1984). Da so protestanti
skrbeli za izobraževanje celo s štipendijskimi skladi, vidimo iz Šebja-
ničevega poročila Tri štipendijske ustanove prekmurskih luteranov (Kro-
nika, 1983).
Pri svojem raziskovalnem delu se je Šebjanič srečal z imenom
šolnika Adama Farkaša, ki ga je prav posebej zamikal, celo tako zelo,
da si je postavil domnevo, »da bi njegova osebnost lahko bila vplivno
povezana z nekaterimi silnicami protestantskega gibanja na sloven-
skem vzhodu«, kar je bilo tudi potrjeno. Gradivo o njem, njegovem
življenju, delu in pomenu je zbiral več let. Nastalo je delo Šolnik in
domoljub Adam Farkaš (1730-1786), objavljeno v Zgodovinskem časo-
pisu leta 1981 in leta 1982 še kot samostojna publikacija (separatni
odtis).
Poleg raziskovanja protestantizma se je v zadnjem obdobju življe-
nja intenzivno lotil raziskav o Turkih, njihovih vpadih in ropanjih po
Prekmurju. V arhivih je zbral precej listin in pisem, jih začel razpo-
rejati, dopolnjevati, pripravil je celo razporeditveno shemo, a mu je
delo onemogočila nepričakovana smrt.
Šebjanič bi nedvomno, če bi mu bilo naklonjeno dlje živeti, napisal
še več, saj je imel zbranega in zabeleženega veliko gradiva, a na
poseben, le njemu lasten način, ki ga skoraj ni mogoče razvozlati in
uporabiti, ker bi to vzelo preveč časa.
Priznati moramo, da je Šebjanič ob številnem drugem poklicnem
obveznem delu ljubiteljsko opravil na zgodovinskem področju po-
membno delo za osvetlitev zgodovine Prekmurja, in to tehtno, meto-
dično in z znanstvenim instrumentarijem, kakor se pri znanstvenih
delih brezpogojno zahteva. Pritegnejo pa nas prav tako njegova
dialektična sklepanja in povezovanja, obravnavanje zadev s prikazom
konteksta, pa tudi zanj nadvse značilen slog izražanja.
Franc Kuzmič
340
