Page 349 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 349
MARKO KER[EVAN
francoski prevod leta 1560; obsega 80 poglavij v štirih knjigah na
skupaj več ko1300 straneh.
Naš prevod besedila o predestinaciji je narejen po tej zadnji Calvi-
novi francoski izdaji, kot je izšla v posodobljeni francoski izdaji leta
1955 v Ženevi. Prevod ni narejen po kaki znanstveni izdaji Calvinovih
latinskih ali francoskih tekstov, temveč po izdaji, ki sicer prinaša
integralno izvirno Calvinovo besedilo, a ga hoče narediti berljivega
in dostopnega širši sodobni publiki, ne le specialistom. Zato so – kot
pišejo v uvodu – uporabili sodobni francoski pravopis, nadomestili
mnoge arhaizme ali jih pojasnili s sodobnimi izrazi, dodali v opom-
bah razlage nekaterih težjih mest, opremili besedilo s pojasnjevalnimi
podnaslovi oziroma mednaslovi posameznih, v izvirniku zgolj ošte-
vilčenih paragrafov in uvedli daljša poglavja s preglednimi povzetki
oz. kazali. Drugače pa v samo besedilo, sintakso, stil niso posegali.
Da je tako početje težavno in tudi tvegano – vsak povzetek in pojas-
nilo je že neka redukcija/interpretacija – je seveda znano iz drugih
podobnih prizadevanj, nenazadnje iz objavljanja Trubarjevih del
samih in primerov njihovega jezikovnega »podanašnjenja«.
Kot lahko beremo v uvodu v uporabljeno sodobno francosko
izdajo, obstaja dvom, koliko je zadnja Calvinova francoska izdaja iz
leta 1560 v celoti in izključno Calvinovo delo (ne pa tudi delo njegovih
pomočnikov in sodelavcev, ki jih je takrat kot izjemno vsestransko
dejavna in vplivna osebnost gotovo imel in že zaradi prezaposlenosti
tudi potreboval). Zato nekateri dajejo prednost starejšim francoskim
(in latinskim) izdajam, zlasti tisti iz leta 1541 kot »čistejšemu Cal-
vinu«. Ne glede na take argumente z literarnega vidika pa je z versko-
teološkega vidika gotovo najpomembnejša prav zadnja in najobsež-
nejša izdaja, saj je končni sad Calvinovega neutrudnega prizadevanja,
da bi razvil svojo teološko misel in jo hkrati naredil dostopno in
»zastopno« (kot bi rekel Trubar) v ljudskem, francoskem jeziku
vernikom svojega časa.
Sklenimo ta vpogled v izdaje Calvinove Institutio s kratko oznako
Calvinove metode v tem delu, kot jo je predstavil urednik Jean Cadier
v uvodu izdaje, ki smo jo uporabili za prevod v slovenščino:
»Calvinova metoda je biblijska. Calvin smatra, da je dal najvišji in
odločilni dokaz, ko citira besedilo Svetega pisma. Avtoriteto (svojega
347
francoski prevod leta 1560; obsega 80 poglavij v štirih knjigah na
skupaj več ko1300 straneh.
Naš prevod besedila o predestinaciji je narejen po tej zadnji Calvi-
novi francoski izdaji, kot je izšla v posodobljeni francoski izdaji leta
1955 v Ženevi. Prevod ni narejen po kaki znanstveni izdaji Calvinovih
latinskih ali francoskih tekstov, temveč po izdaji, ki sicer prinaša
integralno izvirno Calvinovo besedilo, a ga hoče narediti berljivega
in dostopnega širši sodobni publiki, ne le specialistom. Zato so – kot
pišejo v uvodu – uporabili sodobni francoski pravopis, nadomestili
mnoge arhaizme ali jih pojasnili s sodobnimi izrazi, dodali v opom-
bah razlage nekaterih težjih mest, opremili besedilo s pojasnjevalnimi
podnaslovi oziroma mednaslovi posameznih, v izvirniku zgolj ošte-
vilčenih paragrafov in uvedli daljša poglavja s preglednimi povzetki
oz. kazali. Drugače pa v samo besedilo, sintakso, stil niso posegali.
Da je tako početje težavno in tudi tvegano – vsak povzetek in pojas-
nilo je že neka redukcija/interpretacija – je seveda znano iz drugih
podobnih prizadevanj, nenazadnje iz objavljanja Trubarjevih del
samih in primerov njihovega jezikovnega »podanašnjenja«.
Kot lahko beremo v uvodu v uporabljeno sodobno francosko
izdajo, obstaja dvom, koliko je zadnja Calvinova francoska izdaja iz
leta 1560 v celoti in izključno Calvinovo delo (ne pa tudi delo njegovih
pomočnikov in sodelavcev, ki jih je takrat kot izjemno vsestransko
dejavna in vplivna osebnost gotovo imel in že zaradi prezaposlenosti
tudi potreboval). Zato nekateri dajejo prednost starejšim francoskim
(in latinskim) izdajam, zlasti tisti iz leta 1541 kot »čistejšemu Cal-
vinu«. Ne glede na take argumente z literarnega vidika pa je z versko-
teološkega vidika gotovo najpomembnejša prav zadnja in najobsež-
nejša izdaja, saj je končni sad Calvinovega neutrudnega prizadevanja,
da bi razvil svojo teološko misel in jo hkrati naredil dostopno in
»zastopno« (kot bi rekel Trubar) v ljudskem, francoskem jeziku
vernikom svojega časa.
Sklenimo ta vpogled v izdaje Calvinove Institutio s kratko oznako
Calvinove metode v tem delu, kot jo je predstavil urednik Jean Cadier
v uvodu izdaje, ki smo jo uporabili za prevod v slovenščino:
»Calvinova metoda je biblijska. Calvin smatra, da je dal najvišji in
odločilni dokaz, ko citira besedilo Svetega pisma. Avtoriteto (svojega
347
