Page 379 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 379
ERNST SAXER
Calvin je v vprašanju obhajila že na začetku zavzemal sredinsko
pozicijo. Govoril je o duhovni povezanosti s Kristusom, toda tudi o
realnem daru, ki ga prinaša obhajilo, namreč »udeleženost na resnični
substanci Kristusovega telesa in krvi« (tako v Malem traktatu o obhajilu
1541). To je za Calvina kot za Luthra pomenilo, da daje Kristus s
podobama kruha in vina v obhajilu tudi stvar samo: da Kristusa
popolnoma sprejmemo šele z obhajilom (tako v Ženevskem katekizmu,
vprašanje 346, 353).
Predzgodovina
Leta 1544 je Luther spet ostro napadel Švicarje zaradi njihovega
nauka o obhajilu/Gospodovi večerji. Calvin si je zaman prizadeval,
da bi züriške odvrnil od obnovitve polemike. Leta 1545 so odgovorili
Luthru v Züriški veroizpovedi. S tem je postala sprava med refor-
matorskimi Cerkvami in morda celo z rimsko Cerkvijo – eden od
Calvinovih ciljev po letu 1540 – tako rekoč nemogoča. Calvin je zato
poskušal doseči vsaj poenotenje s švicarskimi reformiranimi Cerk-
vami. To mu je bilo še posebej pomembno tudi zato, ker so ga te
sumile, da uveljavlja luteranske tendence. Veljal je za Bucerjevega
prijatelja. Temu pa niso zaupali, saj si je prizadeval, da bi Švicarje
pridobil za luteranske veroizpovedi. Svoje so prispevale tudi napetosti
med Ženevo in Bernom, kjer je Calvin upal na pomoč iz Züricha. In
ne nazadnje – morda najpomembnejše – je tu Calvinovo prizadevanje,
da bi pridobil podporo Züricha in Berna za preganjane francoske
hugenote.
Na drugi strani je upal na skupen nastop švicarskih Cerkva z
Ženevo vred tudi Bullinger, ki ga je skrbelo dogajanje v nemškem
cesarstvu, poraz protestantov v šmalkaldski vojni in interim iz leta
1548, ki je le začasno dopuščal poroke duhovnikov in obhajilo pod
obema podobama tudi za laike.
Prvi stiki so razočarali. Pri svojem obisku v Zürichu leta 1547 je
dobil Calvin od Bullingerja rokopis o vprašanju zakramenta obhajila.
Calvin ga je kritiziral, da zanika, da se pri obhajilu nudi Kristusovo
telo: zakramenti za Calvina niso prazni simboli, temveč po njih deluje
Bog. To ne povsem ustrezno formulacijo različnih pojmovanj je
Bullinger v pismu Calvinu ostro zavrnil. Calvinov obisk leta 1548
377
Calvin je v vprašanju obhajila že na začetku zavzemal sredinsko
pozicijo. Govoril je o duhovni povezanosti s Kristusom, toda tudi o
realnem daru, ki ga prinaša obhajilo, namreč »udeleženost na resnični
substanci Kristusovega telesa in krvi« (tako v Malem traktatu o obhajilu
1541). To je za Calvina kot za Luthra pomenilo, da daje Kristus s
podobama kruha in vina v obhajilu tudi stvar samo: da Kristusa
popolnoma sprejmemo šele z obhajilom (tako v Ženevskem katekizmu,
vprašanje 346, 353).
Predzgodovina
Leta 1544 je Luther spet ostro napadel Švicarje zaradi njihovega
nauka o obhajilu/Gospodovi večerji. Calvin si je zaman prizadeval,
da bi züriške odvrnil od obnovitve polemike. Leta 1545 so odgovorili
Luthru v Züriški veroizpovedi. S tem je postala sprava med refor-
matorskimi Cerkvami in morda celo z rimsko Cerkvijo – eden od
Calvinovih ciljev po letu 1540 – tako rekoč nemogoča. Calvin je zato
poskušal doseči vsaj poenotenje s švicarskimi reformiranimi Cerk-
vami. To mu je bilo še posebej pomembno tudi zato, ker so ga te
sumile, da uveljavlja luteranske tendence. Veljal je za Bucerjevega
prijatelja. Temu pa niso zaupali, saj si je prizadeval, da bi Švicarje
pridobil za luteranske veroizpovedi. Svoje so prispevale tudi napetosti
med Ženevo in Bernom, kjer je Calvin upal na pomoč iz Züricha. In
ne nazadnje – morda najpomembnejše – je tu Calvinovo prizadevanje,
da bi pridobil podporo Züricha in Berna za preganjane francoske
hugenote.
Na drugi strani je upal na skupen nastop švicarskih Cerkva z
Ženevo vred tudi Bullinger, ki ga je skrbelo dogajanje v nemškem
cesarstvu, poraz protestantov v šmalkaldski vojni in interim iz leta
1548, ki je le začasno dopuščal poroke duhovnikov in obhajilo pod
obema podobama tudi za laike.
Prvi stiki so razočarali. Pri svojem obisku v Zürichu leta 1547 je
dobil Calvin od Bullingerja rokopis o vprašanju zakramenta obhajila.
Calvin ga je kritiziral, da zanika, da se pri obhajilu nudi Kristusovo
telo: zakramenti za Calvina niso prazni simboli, temveč po njih deluje
Bog. To ne povsem ustrezno formulacijo različnih pojmovanj je
Bullinger v pismu Calvinu ostro zavrnil. Calvinov obisk leta 1548
377
