Page 387 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363

NOVE KNJIGE

opozoriti, da bi bilo treba Čerinovo disertacijo na novo prevesti,
upoštevati njegove pripombe in opombe ter jo v popolni in neokr-
njeni obliki predstaviti slovenski javnosti. Žal pa je ta za znanstvene
dosežke na glasbenem področju večkrat gluha in jih odriva na rob
zanimanja, kot da ne gre za pomemben del slovenske humanistike.

Protestantske napeve je predstavil in opremil s potrebnimi in
koristnimi informacijami Edo Škulj, harmonizacije pa je skrbno in s
potrebno mero občutka za njihove značilnosti opravil Ivan Florjanc,
danes gotovo najboljši poznavalec modalne harmonije pri nas. Kot
pravi v svojem sestavku, je vsako melodijo obravnaval posamič,
»nekako osebno, kakor se pač za tovrstna glasbena bitja spodobi«.
Pri tem je mislil tudi na sedanje zbore in njihove izvajalske zmog-
ljivosti, predvsem pa je namerno ohranjal stilni značaj, značilen za
podobne homofone uglasbitve v 16. stoletju.

Slovenski protestantski napevi so torej spet dostopni slovenskim
zborom in tako tudi širši slovenski javnosti.

Primož Kuret

385