Page 388 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 388
NOVE KNJIGE
METAFIZIKA, MATERIALIZEM, ETIKA, UTOPIJA
Cvetka Hedžet Tóth, Hermenevtika metafizike
Društvo 2000, Ljubljana 2008
Cvetka Hedžet Tóth, profesorica na ljubljanski Filozofski fakulteti,
v knjigi z naslovom Hermenevtika metafizike in podnaslovom Meta-
fizika – materializem – etika – utopija postavlja vprašanje, kako in čemu
negovati metafiziko v pometafizični dobi. Odgovor nanj nakazuje v
razpravah o teoretično sicer raznorodnih avtorjih, med njimi tudi
takih, ki izhajajo iz protestantskega izročila, vendar pa je vsem
skupno pritrjevanje življenju. Avtorica v delu ne skriva lastnega
filozofskega prepričanja: upira se zatajevanju življenja v filozofiji,
njeni politizaciji in zazrtosti v preteklost ter opozarja na nujnost
globalne odgovornosti za prihodnost; poudarja pomen svetosti biva-
nja in se zavzema za etiko, ki ne bo protinaravna. Naklonjena je
filozofiji, ki neguje idejo sreče, pri čemer izstopa materialistična
filozofska tradicija. Poudarja – tako kot v svojih prejšnjih delih –
pomen utopičnega mišljenja za razvoj humanistike. Utopiji se filo-
zofija ne sme odreči, saj utopično mišljenje transcendira stvarnost in
išče alternativo svetu, kakršen je; utopično mišljenje je anticipiranje
prihodnosti in bo, kakor je avtorica zapisala v svoji predzadnji knjigi,
»vedno povezano s presežnostnim mišljenjem, ki ima pogled usmer-
jen naprej« (Med metafiziko in etiko, 2002, str. 151), kajti upanje in
utopija sta povezana s samim človekovim bistvom. A prihodnosti,
opozarja v novi knjigi, ni mogoče konstruirati. Filozofinja razmišlja
o utopiji solidarnega človeštva in trdi, da je solidarnost pravzaprav
pravičnost; globalni svet, v katerem je zmagala tržna ekonomija, je
vse prej kot svet solidarnosti in pravičnosti, zato je prepričana, da bi
morala biti globalizacija tudi etizacija. Sprašuje se, zakaj je pojem
tolerance izpodrinil pojem solidarnosti, in predlaga: »Več vzajemnosti
386
METAFIZIKA, MATERIALIZEM, ETIKA, UTOPIJA
Cvetka Hedžet Tóth, Hermenevtika metafizike
Društvo 2000, Ljubljana 2008
Cvetka Hedžet Tóth, profesorica na ljubljanski Filozofski fakulteti,
v knjigi z naslovom Hermenevtika metafizike in podnaslovom Meta-
fizika – materializem – etika – utopija postavlja vprašanje, kako in čemu
negovati metafiziko v pometafizični dobi. Odgovor nanj nakazuje v
razpravah o teoretično sicer raznorodnih avtorjih, med njimi tudi
takih, ki izhajajo iz protestantskega izročila, vendar pa je vsem
skupno pritrjevanje življenju. Avtorica v delu ne skriva lastnega
filozofskega prepričanja: upira se zatajevanju življenja v filozofiji,
njeni politizaciji in zazrtosti v preteklost ter opozarja na nujnost
globalne odgovornosti za prihodnost; poudarja pomen svetosti biva-
nja in se zavzema za etiko, ki ne bo protinaravna. Naklonjena je
filozofiji, ki neguje idejo sreče, pri čemer izstopa materialistična
filozofska tradicija. Poudarja – tako kot v svojih prejšnjih delih –
pomen utopičnega mišljenja za razvoj humanistike. Utopiji se filo-
zofija ne sme odreči, saj utopično mišljenje transcendira stvarnost in
išče alternativo svetu, kakršen je; utopično mišljenje je anticipiranje
prihodnosti in bo, kakor je avtorica zapisala v svoji predzadnji knjigi,
»vedno povezano s presežnostnim mišljenjem, ki ima pogled usmer-
jen naprej« (Med metafiziko in etiko, 2002, str. 151), kajti upanje in
utopija sta povezana s samim človekovim bistvom. A prihodnosti,
opozarja v novi knjigi, ni mogoče konstruirati. Filozofinja razmišlja
o utopiji solidarnega človeštva in trdi, da je solidarnost pravzaprav
pravičnost; globalni svet, v katerem je zmagala tržna ekonomija, je
vse prej kot svet solidarnosti in pravičnosti, zato je prepričana, da bi
morala biti globalizacija tudi etizacija. Sprašuje se, zakaj je pojem
tolerance izpodrinil pojem solidarnosti, in predlaga: »Več vzajemnosti
386
