Page 63 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 63
ANDREJ LESKOVIC
opisuje v spisu Avicena in Aristotelova levica (1952), vključenem v delo
Problem materializma, njegova zgodovina in substanca (1972).45
V Principu upanja Bloch materijo opredeljuje kot »korelat objek-
tivno realne možnosti«,46 v predavanju K ontologiji še-ne-biti, vključe-
nem v Temeljna filozofska vprašanja I (1961) in drugo izdajo Tübingen-
skega uvoda v filozofijo pa k tej opredelitvi dodaja še opredelitev
materije kot »substrata možnosti«.47
5. ODPRTA MATERIJA KOT UTOPIČNI SUBSTRAT
Bloch išče koncepcijo materije, ki bi bila odprta za prihodnost in,
kot piše v Tübingenskem uvodu v filozofijo, »sposobna za svojo nemeha-
nicistično renesančno dimenzijo«,48 zato je sestavni del njegove
materialistične filozofije kritika statičnega in analitičnega pojma
materije v mehaničnem materializmu in fizikalni znanosti. Materija
ni mrtva klada, kakor jo je razumel mehanični materializem, Bloch
opozarja na etimologijo besede materia, katere koren je mater, kar je
opazil Lukrecij, ki začetek pesnitve O naravi sveta naslavlja na Venero
in omenja »mater – hranilko vesolja«.49 Bloch, ki tudi sicer nasprotuje
togi delitvi filozofije na materializem in idealizem, večkrat zapiše, da
je bilo možno, da je v zgodovini aristotelizma glede na vprašanje biti, bitnosti
nastopil obrat v smeri materializma, kakršnega je izvedla ’aristotelska levica’
(E. Bloch), ki se začenja s Stratonom […] in vodi k modernemu materializmu.«
(Valentin Kalan: Dialektika in metafizika pri Aristotelu, MK, Ljubljana 1981,
str. 233.)
45 Ernst Bloch: Das Materialismusproblem, Werkausgabe, 7. knjiga, Frankfurt na
Majni 1985, str. 479–546.
46 PU, str. 237/237.
47 TFV, str. 24/TU, str. 233. O dveh vrstah materije pri Blochu A. Czajka ugotavlja:
»Materija kot korelat objektivno-realne možnosti […] je rezultat dedukcije na
ontološki ravni ali ravni iskanja vsega, kar je. Materija kot ’substrat možnosti’ je
rezultat dedukcije na ontični ravni ali ravni biti kot tega, kar je nastalo ali
nastaja.« (Anna Czajka, Człowiek znaczy nadzieja, FEA, Varšava 1991, str. 140).
48 TFV, str. 30/TU, str. 233.
49 V slovenskem prevodu: »O Eneadov rodnica, ljudem radóst in bogovom, // Ve-
nus hranilka […]« (Titus Lucretius Carus: De rerum natura. O naravi sveta, prev.
A. Sovrè, SM, Ljubljana 1959, str. 1).
61
opisuje v spisu Avicena in Aristotelova levica (1952), vključenem v delo
Problem materializma, njegova zgodovina in substanca (1972).45
V Principu upanja Bloch materijo opredeljuje kot »korelat objek-
tivno realne možnosti«,46 v predavanju K ontologiji še-ne-biti, vključe-
nem v Temeljna filozofska vprašanja I (1961) in drugo izdajo Tübingen-
skega uvoda v filozofijo pa k tej opredelitvi dodaja še opredelitev
materije kot »substrata možnosti«.47
5. ODPRTA MATERIJA KOT UTOPIČNI SUBSTRAT
Bloch išče koncepcijo materije, ki bi bila odprta za prihodnost in,
kot piše v Tübingenskem uvodu v filozofijo, »sposobna za svojo nemeha-
nicistično renesančno dimenzijo«,48 zato je sestavni del njegove
materialistične filozofije kritika statičnega in analitičnega pojma
materije v mehaničnem materializmu in fizikalni znanosti. Materija
ni mrtva klada, kakor jo je razumel mehanični materializem, Bloch
opozarja na etimologijo besede materia, katere koren je mater, kar je
opazil Lukrecij, ki začetek pesnitve O naravi sveta naslavlja na Venero
in omenja »mater – hranilko vesolja«.49 Bloch, ki tudi sicer nasprotuje
togi delitvi filozofije na materializem in idealizem, večkrat zapiše, da
je bilo možno, da je v zgodovini aristotelizma glede na vprašanje biti, bitnosti
nastopil obrat v smeri materializma, kakršnega je izvedla ’aristotelska levica’
(E. Bloch), ki se začenja s Stratonom […] in vodi k modernemu materializmu.«
(Valentin Kalan: Dialektika in metafizika pri Aristotelu, MK, Ljubljana 1981,
str. 233.)
45 Ernst Bloch: Das Materialismusproblem, Werkausgabe, 7. knjiga, Frankfurt na
Majni 1985, str. 479–546.
46 PU, str. 237/237.
47 TFV, str. 24/TU, str. 233. O dveh vrstah materije pri Blochu A. Czajka ugotavlja:
»Materija kot korelat objektivno-realne možnosti […] je rezultat dedukcije na
ontološki ravni ali ravni iskanja vsega, kar je. Materija kot ’substrat možnosti’ je
rezultat dedukcije na ontični ravni ali ravni biti kot tega, kar je nastalo ali
nastaja.« (Anna Czajka, Człowiek znaczy nadzieja, FEA, Varšava 1991, str. 140).
48 TFV, str. 30/TU, str. 233.
49 V slovenskem prevodu: »O Eneadov rodnica, ljudem radóst in bogovom, // Ve-
nus hranilka […]« (Titus Lucretius Carus: De rerum natura. O naravi sveta, prev.
A. Sovrè, SM, Ljubljana 1959, str. 1).
61
