Page 61 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 61
ANDREJ LESKOVIC
je ne pojmuje kvantitativno, mehanično: »Realna možnost ni nič
drugega kot dialektična materija.«35 Pri opredelitvi materije kot
objektivno realne možnosti se sklicuje na stavek iz sedme knjige
Aristotelove Metafizike: »Stvari, ki nastajajo, bodisi po naravi ali z
umetnostjo, imajo neko snov, saj ima vsaka izmed njih možnost tako
biti kakor tudi ne biti, ta možnost pa je snov v vsaki posamezni
stvari.«36 Materija je v Blochovem pojmovanju v procesu in je odprta
za prihodnost in anticipacijo. Po Blochu obstaja povezava med
materijo in anticipacijo: »Brez materije ni tal za realno anticipacijo,
brez (realne) anticipacije ni horizonta materije.«37 V objektivno realni
možnosti sovpadajo »doslej najbolj oddaljeni ekstremi, prihodnost
in narava, materija in anticipacija«.38 Realna možnost zato po Blochu
ni predmet ontologije doslej bivajočega, temveč ontologije še-ne-
bivajočega. Realno možno izražajo podobe po željah (kot pojmljena
možnost boljšega življenja), ideali (kot realizirana možnost popolne
človečnosti) in realni simboli (ki napovedujejo možnost realizacije
identitete esence in eksistence v naravi).
4. MOŽNOST, MATERIJA IN ANTICIPACIJA;
MATERIJA KOT KORELAT OBJEKTIVNO REALNE MOŽNOSTI
Po Blochu ima (objektivno realno) možno dve strani, ti ustrezata
dvema vidikoma materije, ki ju odkriva pri Aristotelu: katà tò dynatón,
(bivajoče) glede na možnost oziroma tisto, kar je možno v danih
pogojih, in dynámei ón, bivajoče v možnosti, ki je po Blochu totum
možnosti oziroma »utopični totum«.39 Glede na ti dve strani možnega
Bloch razlikuje med dvema vrstama konkretne anticipacije, ki morata
biti med seboj povezani, da pot ne bi bila ločena od cilja; prva je
stvarno objektivno možno, ki je spoznavno možno in se stopnjuje glede na
poznavanje stvari, in predmetno strukturalno možno, ki se ne nanaša samo na
naše poznavanje stvari, temveč tudi na predmet spoznanja.
35 PU, str. 237/237.
36 Aristoteles: Metafizika, prev. V. Kalan, Založba ZRC, Ljubljana 1999, VII, 7, 1032a.
37 PU, str. 275/273–274.
38 Prav tam, str. 275/273.
39 Prav tam, str. 239/238.
59
je ne pojmuje kvantitativno, mehanično: »Realna možnost ni nič
drugega kot dialektična materija.«35 Pri opredelitvi materije kot
objektivno realne možnosti se sklicuje na stavek iz sedme knjige
Aristotelove Metafizike: »Stvari, ki nastajajo, bodisi po naravi ali z
umetnostjo, imajo neko snov, saj ima vsaka izmed njih možnost tako
biti kakor tudi ne biti, ta možnost pa je snov v vsaki posamezni
stvari.«36 Materija je v Blochovem pojmovanju v procesu in je odprta
za prihodnost in anticipacijo. Po Blochu obstaja povezava med
materijo in anticipacijo: »Brez materije ni tal za realno anticipacijo,
brez (realne) anticipacije ni horizonta materije.«37 V objektivno realni
možnosti sovpadajo »doslej najbolj oddaljeni ekstremi, prihodnost
in narava, materija in anticipacija«.38 Realna možnost zato po Blochu
ni predmet ontologije doslej bivajočega, temveč ontologije še-ne-
bivajočega. Realno možno izražajo podobe po željah (kot pojmljena
možnost boljšega življenja), ideali (kot realizirana možnost popolne
človečnosti) in realni simboli (ki napovedujejo možnost realizacije
identitete esence in eksistence v naravi).
4. MOŽNOST, MATERIJA IN ANTICIPACIJA;
MATERIJA KOT KORELAT OBJEKTIVNO REALNE MOŽNOSTI
Po Blochu ima (objektivno realno) možno dve strani, ti ustrezata
dvema vidikoma materije, ki ju odkriva pri Aristotelu: katà tò dynatón,
(bivajoče) glede na možnost oziroma tisto, kar je možno v danih
pogojih, in dynámei ón, bivajoče v možnosti, ki je po Blochu totum
možnosti oziroma »utopični totum«.39 Glede na ti dve strani možnega
Bloch razlikuje med dvema vrstama konkretne anticipacije, ki morata
biti med seboj povezani, da pot ne bi bila ločena od cilja; prva je
stvarno objektivno možno, ki je spoznavno možno in se stopnjuje glede na
poznavanje stvari, in predmetno strukturalno možno, ki se ne nanaša samo na
naše poznavanje stvari, temveč tudi na predmet spoznanja.
35 PU, str. 237/237.
36 Aristoteles: Metafizika, prev. V. Kalan, Založba ZRC, Ljubljana 1999, VII, 7, 1032a.
37 PU, str. 275/273–274.
38 Prav tam, str. 275/273.
39 Prav tam, str. 239/238.
59
